adj. (sg. m. deščeni, f. -a, G f. -e, pl. A m. -e) daščan; usp. daščen.
1. koji je od dasaka. B (s. v. planca, probolus; krov). Kada maleri hote kakov kip zmalati, najpervo postave zverhu deščene table belu farbu. Zagr II, 621.
2. u svezi deščeni čavel drveni klin ili kolac. Blaž … je tata mogel v kleti zaustaviti, med vertaje zabil deščene čavle … da ne mogel otiti. Starine 25, 8.
