m (sg. NA dežğ, G -a, DL -u, I -em 10, -om 4, pl. N -i, -evi St kol 1866, 87, G -ev, A -e).
1.
a. padaline, kiša; usp. daž, dažğ, dešč, dež, godina, kiša. H (s. v. dežğ, dežğ ide, dežğ nagel), B (s. v. aestivus, affluo, alluvies, cataracta, divinus, involvo, largus, madesco, meteora, nimbus, nubilar … štagel … nadstrošekv kojega se žitkom vuhaja od dežğa, permadesco, perpluo, pluo, pluvia, pluvius, praeruptus, procumbo … povaļuje se setva z dežğem, psecas … drobni dežğ … kot prah, roratio … 2. opadańe grozdja u cvetju radi škodne rose ali dežğa, sideratio … herğa od dežğa i zapečeńa sunca na tersju i sternih, strages; dežğ), J (s. v. aspargo … pikec … suša sada od kapļih dežğa kada sunce sveti), P (s. v. apcia … mala drobna ribica zločesta koja se v času iz dežğa i praha od sunca zapalenoga skoti 998, cloaca 30), X (s. v. pluo). Eliaš … zmoli i sprosi da dežğ ne ide, ter ne išel tri leta. Vram post A, 120 a. Za naše grehe jesmo vredni da bi nas vseh nagli dežği potopili. Kraj 402. Zrak zburkal se je i nagel dežğ z blisikańem i treskańem nadospel [je]. Fuč 319. Za dežğem sunce je jasneje. Mikl izb 170. [Oblaki] komaj da se razideju, vre se i pak skup izidu i z dežğom vetra dopeļ[aju]. Danica (1842) VIIII. Dežğ je još suzil čez megle te mutne, skrival lepotu slovenske dežele. Domj kraj 3.
b. u svezi ~ z snegom susnježica. B (s. v. ).
2. fig.
a. obilje čega. Bantuju nas dežği i bura skušavanja. Vram post A, 49. Ninivite z dežğem suz svoih vgasili su ogńa serditosti tvoje. Šim prod 6. Na ov … tužni železneh streļi dežğ podigne oči svoje proti Bogu … ov sv. mučenik. Gašp I, 372.
b. samostalno i u svezama nagli ~ v. nagel; očni ~ obilje suza, plač; usp. dežğek. Žalost ga, kot černi oblak, z očnem dežğem po licu obleje. Nadaž 89. Magdalenin dežğ vleče za sobum več dežğevja. Danica (1834) 66; ~ krvavi mnogo krvi. B (s. v. dežğ … dežğ kervavi).
