| delatnik | m (NA delatnik, L -e, pl. L -eh 6, -ih 2) radni dan; supr. svetek; usp. delatni den s. v. delatni, delavnik, posleni den s. v. posleni. B (s. v. dies; delatnik … den za delo), J (s. v. profestus … delatni … delodnevni … vu svetnih i delatnih dnevih … po svetkeh i delatnikeh). Nam [je] hasnovito ne leprav po nedele te svetke nego i po delatnike vsaki den meše poslušati. Kraj 111. Svetak v crikvi Bogu služite, a v delatnik verno plužite. Mul jač 48. Ein Werktag, delatnik. Mat gram 265. |
