m (sg. N detič, GA -a, D -u, pl. N -i, G -ev Habd ad 618, VZA 16, 310, Horv kal-b 44, -ov Građa 8, 434, D -em, A -e, I -i).
1. isto što dečak 1. H (s. v. ), B (s. v. adolescenturio; detič), J (s. v. juvencus). Divojka pak tuliko jakosti nemajuči da bi silastoga detiča premogla, pred nim na kolena klekne. Nadaž 67. Aleksander detič oblada Dariu. Vitez raf 19. Vsaki detič ki odpre materinu vutrobu, bude se zval posvečen Gosponu. Evang 131. Doklam sem ja detič bil, čul sem vnogi put na diačkom piacu takvoga kriča da je ves varoš grmel. Brez mat 14.
2. (obrtnički)pomoćnik, djetić, kalfa; sluga; najčešće u svezama ~ mešterski / rukotvorni / slikarski / šoštarski; usp. decak, dečak 2, dečko 2. B (s. v. faber, sutates; detič), P (s. v. mechanicus 758). Priel sem od Petra detiča meštjerskoga za neki biršag d. 40. Var mes 107. Ako bi se koj mešter našel da bi detiča ali navučnika od drugoga meštra vabil… ima dati biršaga dva lota srebra. Starine 49, 243. Detič ńe gospodara … bil [je] i k ńoj zašel. VZA 6, 231. Osobe: … slugi i hižkińe viteza, detič slikarski. Vukot kip 2. Gesell (Handwerksgesell) detič. Krist anh 106.
