| devičtvo | n (sg. NA devičtvo, G -a, L -e) spolna nevinost, djevičanstvo; usp. devinstvo, devojačtvo, devičtvo, divojačtvo 1, divoštvo, djevičanstvo, djevstvo. B (s. v. defloratio, dos, virginitas s naznakom da je dalm.; čistoča). Prez vražeńa devičtva i čistoče … sina [je] porodila. Vram post A, 18. Bože … [ti] si človečanskomu narodu vekivečno zveličańe po B. D. Marie plodnom devičtve napravil. Kraj 446. Denes kaniš nevraženu čistoču iliti devičtvo Bogu alduvati. Švag I, 364. |
