adj. (sg. N m. divji, f. -a, NA n. -e, G m. -ega, n. -eg Henr 194, -ega B s. v. barbaricum, Habd ad 25, f. -e, D m. -emu, A f. -u, L m. -em, f. -e, I m. -em, n. -im Nov horv 1835, 415 b, -em Zagr I, 133, Gašp II, 821, f. -um, pl. N m. -i, f. -e, G m. -e Rob I, 112, -eh Habd ad 237, Jurj 64, f. -eh, D m. -em, A m. f. -e, n. -a, L m. -eh, I f. -emi; superl. sg. N n. najdivješe, f. -a) divlji; usp. devji, divļi.
1.
a. koji živi u divljini, izvan civilizirane društvene sredine; koji je poput onoga koji živi u divljini (o ljudima).H (s. v. divji, divji postajem), B (s. v. sylvester; divji, divji postajem). Vse telo [remete] tak je okosmatelo da je divjemu jače človeku nego domačemu bil spodoben. Habd zerc 490. Divje ļustvo … čisto nikaj od našeh modercov ne zna. Moderc 4. Okolo nas … iskazal se je jeden okoruńeni pozoj … z dvemi oroslani i jednem divjem človekom. Danica (1843) 26.
b. koji živi slobodno u prirodi, koji nije pripitomljen (o životinjama ); usp. divļi. B (s. v. parabolus; koń), J (s. v. beluinus), P (s. v. porcellus trojanus 140). Vezda su … začińali … koń divjeh gledati. Jurj 64. Živina, divje i neme stvari kada pajdaša zgubiju svojega tuguju za ńim. Brez al 39. Najdivješa zver ļutost svoju ostavļa proti svojem dobročinitelom. Verh 630.
c. koji nije kultiviran, koji se slobodno nalazi u prirodi, koji samoniklo raste (o biljkama ); usp. divi. H (s. v. luk divji, slez divji), B (s. v. mel, planta, spinus … divja sliva puna terńa, stolo … divja mladica na drevu … fačuk; med, sliva 2. … sliva … drevo divje … 4. … slive divje sad), J (s. v. stolo … divja mladica … prirastek oko stebla … mladica nehasnovita iz korena). Nikaj drugo ni videl kak divje germje. Rob I, 60. Premenila je ona … svoje tečne jestvine z sirovemi divjemi travami. Mat gen 41.
2.
a. surov; usp. div 1. B (s. v. agrios, althaea … beli … divji iliti lozni slez, cicur, efferatus … odivjačen … na … no … čisto divji … od serditosti čisto divji), J (s. v. effero), X (s. v. fera). Targne sabļu suprot ńemu, ali slabo mahne k človeku divjemu. Zrinski 145. Poslala je … oficere koi bi … divje i nečlovečne, krotke i pitome vučinili. Mal krep 23. Takovi su (tj. pijanci)zvekšinum divji. Horv kal-b (1827) 44. fig. Daničkinje diljke divje … zežgal se je lagum na bednjanske flanke. Krl 64.
b. primitivan, nekulturan; jednostavan. B (s. v. barbaricus, brutus), J (s. v. barbarus). Ovakov jeden divji dobričec boļe podžiže kak isti knigopisec od ļubavi i tovaruštva. Lovr rodb 81.
c. neobuzdan, neodgojen. Tonček je jeden vihrasti i divji dečak koji predi ne bude spameten … doklam jednu drečnu ženu ne dobi. Lovr rodb 9.
d. bijesan; goropadan. Sebe braneč [mačka] … divja postane. Zagr IV, 106. Da bi bili voli … mahniti, divji … bilo bi pravično da ov nazad peneze bi bil vzel. Matak II, 42.
3. vrlo jak i snažan po intenzitetu. Drugi namisli peļati se na laği i povdaje se na put po divjeh slapih. St kol (1866) 209.
4. koji je izvan granica uobičajenog, normalnog. Kaj budu drugi sudili, ako tak divji živleńa način obderžaval budeš. Brez al 5.
5. u svezama a) bot. divja cikoria radič,Cichorium intybus. Proti kurjemu oku … cikoriu divju … gore … meči. Mikl izb 136; divja figa glušac,Ficus carica silvestris. B (s. v. defervefacio). Zakeuš zleze gore na divje fige drevo. Evang 122; divja hruška / divja hruščica divlja kruška,Achras sp. B (s. v. achras), J (s. v. achras). Gda bi se po loze den trudil i noč, bil nesem več neg divje dve hruščice dobil. Jurj 113; divja jabuka planičac, maginja,Arbutus unedo; usp. planika. B (s. v. arbutus), J (s. v. arbutus); divja konopļa bijeli sljez,Althaea cannabina. J (s. v. abiga); divja leča nokatac,Lathyrus aphaca. J (s. v. herb. aphacs); divja lilia, ~ lilium kukavičja trava,Lilium martagon. H (s. v. lilia divja), B (s. v. lilia), P (s. v. periclymenium 616); divja lobuda loboda,Atriplex patula. H (s. v. lobuda divja); divja loza, ~ trs vinika,Vitis silvestris. B (s. v. labrusca; divja loza); divja metica konjska metvica,Mentha silvestris. B (s. v. nepeta), P (s. v. mentastrum 613); divja olika, divje olikovo drevo divlja maslina,Olea oleaster. B (s. v. agrielea, agrippus, oleaster, oleastrinum, oliva); divja povrtnica / rotkva divlja rotkva; repica,Raphanus raphanistrum. B (s. v. agrium, armon … divja polska ali lozna rotkva … povertnica divja, lepidium … rotkva divja; povertnica 2. … povertnica divja, rotkva … rotkva divja), J (s. v. agrium … divja rotkva, armon … divja rotkva); divja repa velika v. repa; divja roža v. roža; divja rutica v. rutica; divja šparga divlja šparga,Asparagus maritimus. B (s. v. marum); divja tikva tušika,Bryonia alba. B (s. v. colocyntha); divja žalfija prošenca,Salvia horminum. P (s. v. sphacelus 625); divje kupine kupina, crne jagode,Rubus fruticosus. Za preprečiti ovakove betege zrel … sad kruto jako je hasnovit, kakti su … … kupine černe divje. Lal vrač 37; ~ ciper božje drvce, rutvica,Artemisia abrotanum. B (s. v. abrotonum). Božje drevce ali divji ciper … vu vode kuhaj i glavu oblaži. Mikl izb 122; ~ čiček divlji grah,Astragalus cicer. B (s. v. astragalus); ~ galgan žuti, vodeni žilj,Cyperus longus; usp. dišati 4. P (s. v. cyperus 601); ~ hren bobovnjak,Cardamine pratensis. B (s. v. cardamon); ~ kostań divlji kesten,Aesculus hippocastanum. Namesto oveh naj se graberje, divji kostań zasadi. Tamburl 73. Vsaki put debelo zemletoga divjega kostańa … mešati dobro bude. Živinvrač 145; ~ komin / kumin aa) kim,Carum carvi. B (s. v. careum), P (s. v. carum 596).bb) divlji kim,Nigella arvensis. B (s. v. nigella). cc) sudlanica,Caucalis orientalis. B (s. v. caucalis); ~ lan lanika,Linaria vulgaris. J (s. v. herb. linaria); ~ luk kozjak;Allium scordoprasum. B (s. v. pericarpum, luk); ~ mak divlji mak,Papaver hybridum. H (s. v. mak divji); ~ med divlji med svetoga Ivana,Alhagi maurorum. Kako je Ivanov žitek ili živleńe bilo? … Pojas z kože i jestvina med divji i kobilice. Vram post B, 50 a. [S. Ivan] je z travicama, z kobilicami i z divjem žuhkem medom vu puščini Palestine živel. Gašp II, 821. Ńegva hrana je bila divji med. Krist žit I, 107; ~ prasec zool. v. prasec; ~ rožmarin v. rožmarin; ~ smrek crna smreka, primorski bor,Pinus pinaster. B (s. v. pinaster); ~ šafran divlji šafran,Crocus neapolitanus ili Crocus variegatus. Ovakove … knige jesu Antona Störck … od divjega šafrana. Lal vrač 4; ~ tarkojn tarkunj,Anacyclus pyrethrum. P (s. v. ptarmica 619).b) zool. divja guska divlja guska,Anser anser. Ako … guske divje prehağaju, tak naskorom dojde zima. Hiž kniž 184. Ja niti sem žerjav niti divja guska. Krist bas 63; divja mačka) šumska mačkaFelis silvestris (i njezino krzno).Od divjaka, orla i divje mačke (naslov).Danica (1846) 117. Rekel [je] da bi si ga [menten] dal … z divjemi mačkami podstaviti. Škv hasn 241; divja raca v. raca; ~ golub divlji golub,Columba livia. H (s. v. divji golub, golub divji), B (s. v. livia, minarrio, palumbes; divji, golubičica divja). Divji golub tiho guče, na gnezdu sedi. Popevke 208. Divji golub, recel i gerlica pohodiše opet nas. Danica (1842) 70; ~ kokot fazan,Gallus silvestris. B (s. v. urogallus); ~ kozel, divja koza divlja koza,Capra hircus. H (s. v. koza divja), B (s. v. capricornus, dorcas, oryx, rota, rupicapra), P (s. v. uncinus 359). Reh, divja koza. Nem jez 41. Die Gemse, divja koza. Mat gram 273; ~ osel aa) divlji magarac,Equus onager. H (s. v. divji osel, magarac ali osel divji), B (s. v. onager, onagrinus; divji). bb) zebra,Equus zebra. Divji osel, »zebra« zvani z pasastemi ili brezastemi boki [dobro hodi]. Krist žit I, 344; ~ prasec, divja svińa divlja svinja, vepar,Sus scrofa; usp. divjak 2. B (s. v. aper, aprinus; divjak), J (s. v. aper), P (s. v. callum aprugnum 126). Lovci vu gorah ne ļube … divjeg prasca … drugač nego zaradi mesa. Habd zerc 169. Imamo paštetu z pečenkum divjine … sad od divje svińe, sad od jelena. Nem jez 284. Divji prasci, smeju se samo vu … dobro osegurenih zverńakih držati. Zak lov 93; c) med. divje meso aa) gangrena. H (s. v. divje meso), B (s. v. divje meso). Da rana berzo zaceli, ako je i divje meso, suhu slivu … na ranu postavi. Medik 21; bb) tumor; ožiljak. Kada … mu začne divje meso rasti … onda začne iskati vračitela. Gašp II, 891. Ovo divje meso z oštrem nožem odzadi napervo vlekuč tri ali četiri put vrezati [treba]. Živinvrač 12; ~ ogejn / ogeń vrbanac, crveni vjetar. P (s. v. phlyetoena 204). Divji ogeń iliti verbanec je beteg koi se gusto med ovcami ne nahağa. Ovc 67; d) divja prasetina meso divlje svinje, veprovina. J (s. v. aprina); divji ļudi rim. mit. niža božanstva koja žive u šumama, fauni. P (s. v. Fauni 2).
6. izr. biti vu divjem stališu živjeti slobodno, u divljini. Cucek … vu divjem stališu z samem mesom prikladno hraniti se more. Živinvrač 194; živeti vu divjem zakonu živjeti nevjenčano (o muškarcu i ženi).Jurek žive s Nanikum vu divjem zakonu. Lovr zap 104.
