adj. (sg. N m. dober, -bri, n. -bro, f. -bra, G m. -broga, -bra, n. -broga, f. -bre, D m. -bromu, -bru, n. -bromu, -bru, f. -bre, A m. dober, -bra, n. -bro, f. -bru, V m. -bri, L m. n. -brom, f. -bre, -bri, -broj, I m. -brem, -brim, n. -brem, f. -brum, -bru, -bro, pl. N m. -bri, n. -bra, f. -bre, G m. -breh, -brih, -bri, n. f. -breh, D m. -brim, -brem, A m. f. -bre, n. -bra, L m. n. -breh, I m. n. -bremi) dobar; usp. bolši, boļi, boļši, dobar2.
1. čovječan, plemenit; koji ima pozitivne moralne osobine; usp. dobroten.
a. o ljudima. B (s. v. acolythus … takovi meğ ostalemi behu stoici … a sad od kerščenikov zovu se Božji slugi … i jeden red zmed četireh maleh kak da bi im ne bilo skračeno druge dobre nasleduvati i za ńimi … pojti, adprobus, agathos, bellus, bonae frugi hominem, bonus, dialectica … navuk dobroga razložeńa … zročeńa, liberalis … dobroga nagńeńa ili dobre narave človek, malus, probus; dober, dobri s uputom na dober, dobro dete), J (s. v. a, ab, bonus, quo … ki bistrešu pamet ima … on se več z vučeńem trudi i zločesta svoja štima … tuđa hvali a sva kudi. Priprosteše pak pameti … vsa prez skrbi zna činiti: ak prem z glave ništ ni vzeti … hoče boļi od vseh biti), X (s. v. bonus). Blaženi sveti Miklovuš od plemenitih ļudi i dobrih roğenikov roğen je bil. Vram post B, 9. Kaj je, o dobri moj Bog, kaj je, kaj me more na gizdost napeļati? Habd zerc 8. On je jeden dobri človek. Velikov 67. Ej, da pijemo da se veselimo, ej kod našega dobra domačina. Pop i nap 13. Imal je ženo, ali je vmrla, a tako dobra je bila. Kov tisk 22. fig. H (s. v. pamet dobra), B (s. v. analectes … koi ima kruto dobru i finu pamet na tuliko da kaj god šte i čuje zapameti i tvërdno vu pameti dërži, cicur … mirna i tiha pamet … dobra pamet, ingenium … razum … pamet … dobru pamet imeti … tupa pamet … tup človek; pamet … dobra doklam pamet dojde dotlam lepa sreča projde … pamet dobra …koi dobru pamet ima). Ja Ferenač … Herendič, buduči slaba života a dobre pameti, … spominam se dobro na … Boga. Listine (Bubnarci)304.
b. o djelima. J (s. v. modus … z dobrim razlogom i načinom kaj činiti). Naš poglavnik … za dobra čineńa … daruje. Perg 13. Dobra dela čineč žitak vekovečni hočemo zadobiti. Bel prop 94. Dobra i hman dela družba i pajdaši ńihovi budu. Matak I, 7. Vera prez dobreh del je mertva. Verh V
c. u im. službi (o ljudima).B (s. v. ominator … nazvestitel … prorok dobreh ali zleh). Teda od vseh dobrih i hudih … v svetlosti i zmožnosti velike viğen i gledan bude. Vram post A, 6. Dobrem hoče nebo dati … hude vu pekel zmetati. Petret 201. Vun zašedši sluge … na pute spraviše vse kotere najdoše, hude i dobre. Evang 106. Bog pušča svoje sunce izhağati zverhu dobreh i zleh. Krist žit I, 339.
d. koji odiše dobrotom, mio, drag;fig. Em nikaj ni slajše, ne čuje se rajše, neg dobri i dragi naš kaj. Domj sunc 3.
2. koji ima poželjne osobine, vrstan, valjan; usp. dobar2.
a. za živo: B (s. v. analectes … koi ima kruto dobru i finu pamet, ancilla … dekla … raba … službenica naj ne bude gazdarica ar dobra dekla službenica hman je gušče gazdarica, optimus, probus, sagax 2 … dober narave izkusitel; dobro dete, nabiguzica … dober k jelu … zločest k delu). To se pristoi g dobromu sudcu. Perg 5. To isto vsaki dobri kerščenik … sebe reči mora. Habd zerc 3. Nijeden ne more biti dober vračitel … ako se predi ne vuči anatomie. Lal vrač 1. Takva dugovańa … dobri pako spovedniki oštro prepovedaju. Lovr ker 81. Sveci na steklu, dobri čuvari, kupleni zdavnja skupa s kletjom. Gal 152.
b. uz ostale konkretne imenice. H (s. v. glasovit), B (s. v. commodè … nemati jako dober glas, confessio … zpoved … dobra ali nedobra, disertus … po dobrom napitku rečļiv, liquidus, orthographia, pabulatio, Palinurus, pervigil; dajem 6. … dajem od sebe dobru peldu, dober, dober glas, dobre oči), P (s. v. litera fugiens … litera nestajuča … slovka begliva … pismo nestajuče ali zaterlivo od starosti … plesnivosti etc. ali kajti niti tinta niti papir ni dober 341), X (s. v. cedo). Tati końa dobroga iz štale vzemu i odnesu. Habd zerc 49. Peru je … mesto bogato … z dobrem vinom. Rob I, 117. Žito na dobri zemļi dobro zna biti plačno. St kol (1866) 101.
c. uz apstraktne imenice. H (s. v. diak, dobre pameti), B (s. v. Abron, alienator 2 … dobreh i drageh dveh priatelsva razlučitel ili dveu dobreh priatelov baratańa razdružitel, auditus, aureus, auripigmentum, auspicium 2. … zgoğeńe dobro ali hman… vu dober čas, benevaletudo, collativum … prikazańe … dar z dobre voļe od puka kraļu, cedo … Bog ti daj dobru sreču, confert … nikaj ne prudi k dobromu živleńu, credo, immorigerus … nemajuči dobreh šeg, ingeniosus, limatus, liquidus, luculentus, luminatus, meus, mitis, omen, ominatio, philantrophium, probus, propitius, prosper, prospicio 3. … dober stališ komu preskerbeti … preskerbeti starosti dobro sedališče, succedo 3. … srečno baračem … dobru sreču imam … dobro mi spada, succesus … dogoğaj … zverha dobra ali hman, voluntas … z dobrum voļum nekaj včiniti; dobra sreča, dobre pameti, dobrosrečnost, pamet … pamet dobra …koi dobru pamet ima, preskerbļujem … preskerbeti starosti dobro sedališče, razum … koi je dobroga razuma, slava … slava dobra), J (s. v. auspicium … dober pričetek … početek … začetek, memoriosus … dobropomniv … dobre pameti … dobroga spomenutja), X (s. v. cedo), P (s. v. dialecticus … koi dialektiku vuči ili način dobroga razglašeńa 743). Gde jest vezda ono dobro i staro veruvanje. Vram post B, 222 a. Daj mi, Gospodine, da se u dobroj sriči ne sponesem. Zrin tov 61. Dugo je vremena vu dobrom zdravju živel. Gašp III, 195. To sve dohağa od dobroga gospodarstva na ļuckom gruntu. Brez diog 96.
d. u im. službi: ono što je ugodno, poželjno. B (s. v. luxurio). Tu u dobrom živemo. Magd 49. Lepo hvalim gospi notariušici ako su kaj dobra mi činili. VZA 6, 226. Denes ti [ļudi] povedaju vse dobro, zutra ti vre ne nazvestčaju nikaj dobra. Verh 134.
3. koristan, prikladan. B (s. v. attemperatè … vu dobru dobu, becchium, marga, praesto, struthium … sopunčica trava za beleńe vune dobra; dober), J (s. v. sementicus … semenski … za setvu dober, viaticus … na put dober … za put hasnovit). Za jedno … dobro znańe … posluhnete još malo. Bel prop 48. Simo neka ide Ferenc Bukovački, dober bude z nami i moj brat Trsački. Popevke 192. Lisica spazi ńejnu stisku i pristupi da ńoj dober tolnač da. Krist bas 41.
4. velik, znatan, priličan. B (s. v. aliquam-multi, catillo). Vsi vračiteli rimski za potrošenum dobrum penez sumum [kehļu] zvračiti mogli nesu. Gašp III, 309. Gospon za tubakeru svoju zahvali se i da mu dober prikaz. Lovr ker 83.
5. udoban; ukusan, tečan. B (s. v. catillo … lakomec … požiravec koi rad dobre falatčece grabi i požira, cibus … žmah … žeļa jestvine … sladkojeğa … dobroga žmaha), J (s. v. euchyma … jestvine dobroga soka i teka za okrepleńe človeka, euchymia … dober sok … smok … jušnina … jušnost, sapio … sir kruto dobru slast ima, sorbillum … sokje … juha … ali štogod drugo za serkańe dobro). Kada bi bili … ńemu … vu jedne komore dobru i mehku posteļu dali … petļar začne kričati. Fuč 233. Adam videl je … lep sad jabučni i dober za jeliš. Švag kvadr 44. Lecken, … sehr schmackhaft, tečen, dober. Krist anh 117. Ti žal postane, i žal za fino, to dobro vino. Domj prov 10.
6. rodan, plodan. B (s. v. seges … stern … setva … setva je dobra, sementinus …svetek po setve radi dobroga sada zadobleńa), P (s. v. festa ambarvalia … dnevi svetečni pri Rimnanih za dobru letinu v koih su poļa obhağali i živinu alduvali 69). Molitva zaradi dobre letine (naslov).Zrin tov 350.
7. koji je pune ili pojačane mjere. Falat dober kruha [vdovica] donese. Gašp I, 543. Mora se … kopitni podplat … za tri dobra persta dužine vu okrug do živoga mesa stergnuti. Živinvrač 79.
8. ugledan; plemenit (o pasmini).B (s. v. dober). Mladenec dobroga roda, ali nesramnoga žitka … začu veliki šum i hrupu. Habd zerc 267.
9. bot. u svezama dobra misel trava mažuran,Origanum vulgare. J (s. v. origanum), P (s. v. origanum 615); dobra metica planinska metvica,Calamintha officinalis. P (s. v. calamintha 575); dobre pameti v. pamet.
10. izr. biti ~ na što biti prikladan za što. B (s. v. dober je na to … priložën … prikladën … priklońen k tomu); biti na dobrom putu živjeti, postupati kako je ispravno i poželjno. [Heretnik] se ne dostoi opitati je li na dobrom putu. Habd zerc 96; biti pri dobri jakosti, vu dobre snage biti fizički jak, u dobroj kondiciji. Beteg ov dohağa kada tič ni vu dobre snage. Fink 35. Zeznal je kervolok da ona jošče žive i pri dobri jakosti je. Krist anh 231; ~ apetit želja koja se upućuje onomu tko se sprema jesti; formula pri pozdravljanju. Moram se domom paščiti … Zbogom, dober apetit. Brez mat 17; ~ glas a) i dobro ime ugled, poštovanje. H (s. v. glas dober zgubiti, glasovit). Domovine počteńu i dobru glasu raduju [se]. Perg 4. Jeden dike, hvale i pošteńa vreden [glas] … navadnum rečjum zove se dober glas. Habd zerc 329. Kvar človeku je ńega dobroga imena krivično mentuvati. Mul pos 827. Ńihovo pošteńe i dober glas bude terpel. Lovr rodb 62; b) ugodna, povoljna vijest. Nekoi srečni i veseli kurjer … dobre donesel [je] glasi. Švag I, 253. Kaj je hladna voda žeğnoj duši, to je dober glas iz dalečnoga orsaga. Krist žit I, 328; ~ stati / stajati zauzimati se, jamčiti (za koga/što).B (s. v. respondeo). Ja stoim dober za segurnost varaša. Velikov 81. Ja za nikoga dober stati neču. Lovr ker 63; ~ dan / večer, dobra noč, dobro jutro pozdravi u odgovarajuće doba dana. B (s. v. bonum serum, mane). Dobro jutro ti Bog daj. Habd zerc 55. Poklam bi bil ničemurnost ovoga sveta spoznal, dal mu je dobru noč i zaperl se je vu … klošter. Škv hasn 307. Dober dan, gospone. Krist anh 187. Sent Peter … zaželil je grofu dober dan. Krl 37; dobra vola, voļa a) veselo raspoloženje. Jesi siromah, imaš pri hiži več nevoļe, zle voļe neg dobre voļe. Gašp III, 701. Vidiju [se] serdčeni i dobre voļe vu društvu biti. Verh 652. I dobre sem vole, malko sem i pil. Gal 141; b) i dobro hoteńe / hteńe krotkost, blagost, trpeljivost. B (s. v. benevolentia; dobra voļa, dobro hoteńe). Mir budi ļudem dobre voļe. Evang 8; dobre glave / pameti bistar, pametan. H (s. v. dobre pameti), B Mladenec ov … bil je kruto dobre glave. Danica (1840) 89; dobro srce dobroćudan čovjek. X (s. v. animus); na ~ put obračati usmjeravati prema ispravnom načinu života. Meğ vsemi božanskemi čini najvekše je delo z Bogom navkup delati, bludnike na dober put obračajuč. Petret XXVIII; od dobre voļe, z dobra, z dobre voļe rado; dobrovoljno. H (s. v. z dobre voļe), B (s. v. abdico 3. … dole polažem samohotno ili z dobre voļe čast, collativum; dobre pameti). Kruh angelski ki je z dobre voļe na zemļu došel, v hiže imenom kruha rodi se. Vram post A, 19a. Ako nečete z dobra dati, vam je na sramotu. Habd ad 426. Hoču … nevoļe podnesti z dobre voļe. Mul navuk 56. Hoteli su me … vputiti da vse z dobra predam mladomu baronu. Tamburl 69; v dobro vreme, vu dobri čas, vu dobru dobu upravo kad treba, u pravi čas. B (s. v. attemperate … vu dobru dobu). V dobro vreme k ńemu vpetil sem [se]. Lovr ker 82; vu dobri čas za izricanje dobrih želja: sretno. Glück zu! Vu dobri čas. Nem jez 199; z dobra, z dobrem lijepim načinom (o ophođenju).Z dobrem more se pri detce vnogo opraviti. Mul pos 803. Sveti Engelbert je se … tersil to dugovańe z dobra naravnati. Krist žit I, 83.
