| dobročinitel | m (sg. N dobročinitel, D -u, pl. G -ov, D -om, A -e) dobročinitelj, dobrotvor; usp. dobročinec 1, dobročinenik, dobročiniteļ, dobrodejal, dobrodelnik. H (s. v. ), B (s. v. benefactor, beneficus, benemeritus, evergeta, fautor, patronus; dobročinitel), J (s. v. benefactor, evergeta). Hvalu ti dajem za … rodjake moje, dobročinitele, prijatele, neprijatele. Kraj 62. Krištuš je imel protivnike i ogovorlivce, a ti vse hočeš imeti priatele i dobročinitele. Kempiš 59. [Kača] je dobro zlem povračala ter svojemu dobročinitelu na živleńe šetuvala. Krist bas 8. Oni su naš Gospon, Patron, Plemenitaš, dobročinitel dobri, kak dobri Otec Naš! Krl 24. |
| dobročiniteļ | m (sg. A dobročiniteļa, pl. G -ov) isto što dobročinitel. Oslobodi takajše … duše moih … rojakov i dobročiniteļov. Zrin tov 125. [On bi hotel] da vidi i pozna dobročiniteļa svoga i da ńim skupa zahvali. Brez diog 130. |
