| dobročinstvo | n (sg. NA dobročinstvo, G -a, L -u, I -om, pl. NA -a, G -ih, L -i) radnja kojom se čini dobro i ono što njome nastaje, dobročinstvo; usp. dobročin 1, dobročinenje, dobročineńe, dobročińeńe, dobrota 1. c. B (s. v. beneficentia s naznakom da je dalm.,charis). comedo … pozabiti se iz dobročinstva; gratia, demereor, intercido, meritum s naznakom da je dalm.,par, remunereo; dobročinstvo), J (s. v. benefactum, charisma, reddo), X (s. v. beneficentia). Spominak i zahvalnost vu srcu človečanskom … se lahko spozabi od dobročinstva. Bel prop 90. Dopustite da … zahvalnost moju za ńihovo dobročinstvo donesem. Rob I, 37. Ja nisem takvoga preštimańa ali premogučnosti da bi koga z dobročinstvom meni zavezati mogel. Krist anh 233. |
