| dobrostivnost | f (sg. N dobrostivnost, GL -i) dobrota; milost; usp. dobrostivost, dobrotinstvo, dobrotivnost, dobrotivost, dobrovnost. B (s. v. affabilitas … razgovornost … dobrostivnost … človečno i veselo k drugom ali z drugem govorenje, benignitas, comitas), J (s. v. clementia), X (s. v. gigno). [Sveti Ferenc] vu kojem jednom vnogeh svetcev, najme iz Božje dobrostivnosti, poštujemo, moli za nas. Mul hr 336. Dobrostivnost i ļubezļivost našega Zveličitela je se iskazala. Ev 12. |
