(se) pf. (inf. dokončati, dokončati se; prez. sg. 1. dokončam, 2. -aš, 3. -a se, pl. 1. -amo, 3. -aju; aor. pl. 3. dokončaše; imperf. pl. 3. dokončaho; imp. sg. 2. dokončaj; pridj. akt. sg. m. dokončal, dokončal se, n. -o, -o se, f. -a, -a se, pl. m. -i, f. -e; pridj. pas. sg. N m. dokončan, n. -o, f. -a, G m. -oga, f. -e, A f. -u, L m. n. -om, f. -oj Ev 94, 135, -e Prid kron 103, I m. -em, pl. N m. -ani, n. -a, GL m. f. -eh, I f. -emi; ptc. prez. m. dokončajuči; pril. prez. dokončajuč W 48, -i Vitk 158; pril. perf. dokončavši).
I.
1. završiti, izvršiti što, učiniti kraj čemu, dokončati; usp. dakončati, dokońati 1, dokońčati, dospeti 7. B (s. v. absolvo, actus, celeritas, colophon, compono, conclusus, conficio, decerno, definio, modus, perpetratus, pertexto, praefinio; dokončan), J (s. v. claudo, colophon, infinitus, tela), X (s. v. sancio). Templum ali cirkev hieružalemska od Šalomona krala načinen, dokončan … i drag kroto ovo vreme be. Vram kron 8. Veli [vrag] diaku: ne vumreš doklam navuka ne dokončaš. Habd ad 99. Varmeğinski oficier [takovu tužbu] prevideti i dokončati mora, na kuliko se dalekoča bi vuračunati morala. Urb 5. Neje dosta da jeden svoje … posle prične, nego mora je … i dokončati. Lovr zap 94.
2. zaključiti; odlučiti; odrediti; usp. dokońati 2. B (s. v. conventus, conventus … dokončan … pogoğen … pogoğena … pogoğeno … mir z Rimļani dokončan, decretus, definite, statutus), J (s. v. decerno, decretorius … dokančajuči … dokončajuči, indefinitus, pensus, ratus 2. … za stanovito deržim … za dobro zpoznavam … tak sem z menum odlučil ali dokončal, sancitus, videor … dokončano i odsuğeno je da se to skrovneje opravļa). Dokončaše [pape] zlatim, srebernim i medenim [peharom] živeti v Meše. Vram kron 22. Ovo dokončaho vsi meštri da koteri goder mešter pošļe telec iskat do cvetničke nedeļe da plati biršaga h. f. 2. Var mes 212. Zvun onoga, kaj med sobum dokončali su, družinče nikaj više s pravicum potrebuvati ne more. Dužn 5. Ńemu [se] vaša kči na tuliko dopada da je dokončal ńu od vas po meni prositi dati. Brez mat 46.
II. refl. ~ se svršiti se, dokončati se. B (s. v. cado). Zavsema se hoče dokončati [merčańe Meseca] o 7. ure. Kal 23 a. Dokončalo se je kraļevstvo izraelsko vu Ožen kraļu. Vitez raf 3. Predavańe dokonča se ob 5 vuri na večer. Danica (1847) 164.
