n (sg. NAV drevo, drievo, G dreva, DL -u, I -om, pl. N -a, G drev, A -a, -eta, L -eh, I -i) drvo; usp. drivo, drvo.
1.
a. višegodišnja biljka s deblom, granama i korijenjem, stablo. H (s. v. cedrovo drevo, brez, breskveno drevo, cerovo drevo, citronovo drevo, črešńevo drevo, drenovo drevo, figovo drevo, guba na drevu, herga v drevu na prispodobu klina največe v smrekovom i jalovom drevu, hruškovo drevo, iverje ali treske ktere odskakaju gda se drevo seče, jalovo drevo, jalževo drevo, jelovo drevo, jesenovo drevo, kostańevo drevo, kutina drevo, mandala drevo, limonovo drevo, list drača, listi se drevo, listje, listje ko iz dreva opada, tergati sad iz dreva), B (s. v. abies, abietarius, ablaqueatio … oproščeńe od zamotańa ili koreńiča … kada se koreńe drev osnaži i oprosti kakoti i tersa, acaciae … je stanovito drevo egiptonsko … ništa meńe sada terninu jesu prezvali … kako i vsakojački sok i jabučnicu iz jabuk sprešanu, agnatus … veli se vse ono kaj se zna prirasti ali k telu človečemu … k beštiam … ali k drevu koje drugač natura sobum ne donaša, alburnum, arborator, arbor, articulatio, barrus … slon kajti naslonivši na drevo spi i počiva … od vse živine i zverja zemelskoga je najvekši … zuba dva ili boļe roge ima … koi se diački ebur ili ebor … eboris … zovu … dve lete samica nosi i samo jednoč rodi i žive 300 let, caedes 2. … dreva sečeńe … povaleńe, calcatrippa … cvetje ko se spińa po drevu i oblokeh, canesco … bele drevo, capillaris … drevo na koje su negda mladenci lasi obešali gda su je odrezavali … bogu ńe aldujuči, carpinus, cerrus, circumcido … obrežujem … okolu režem … obseči drevo, colluco … presekam … sečem sverži … zpreseči sveržje dreva koje pači svetlosti … osnažiti … raztrebiti kitje dreva da bu lepše raslo, concaedes tisk. concedes … falati od dreva posečenoga, detrunco … odsekujem … odsekel sem … sečem od stebla … odsveržiti … odsveržujem drevo, emplastratio … navlačeńe t. j. pupka bolšega mesto goršega na drevo, fructus … sad … plod … dreva budi ali poļa, lignum, limon, luxuria, malus, mastiche, matrix, morus, nidifico, odorus, opulus, palma 4. … plemenito drevo … koje s. otcu mojemu Pavlu pervomu puščeniku hranu i opravu je davalo vu puščine, palmarium, parergon … pridavek k delu zveršenu tisk. zveršemu radi cifre … kot malar ako prida k kipu pticu … drevo … što ne bi bil dužen, pecten, philyra, placidus, planta, pomus … jabuka drevo, procumbo … na drevo se naleči … nasloniti, promitto, protego, pullulus … mladica nehasnovitoga tersa i ostaloga dreva tak iz korena kak iz stebla izhajajuča, raritas … drev redkoča, rhododaphne … oleander drevo cvetje imejuče kot roža a listje kot lovorika, rumpi…mladice dveh tersov skup spletene kot biva vu latinskoj zemļe gde poleg tersa mesto kola drevo sade i od jednoga i drugoga dreva rozgve razpeļavaju ter skup spleču, santolina … cipreš drevo samica, scutula 3. … korica v okrug izrezana na drevu mesto koje se druga z pupkom navlači vu cepleńu, soror 3. … jednakoga sada dreva, stolo … divja mladica na drevu … fačuk, xylocinamomum … drevo slatkeh koric; belim … belo iz dreva jemļem, drevo, gulim … guliti koru iz dreva … belim drevo, herga … herga vu drevu na prispodobu klina največ vu smrekovom i jalovom drevu, jabuka … mesto gde su jabučna dreva nasajena, list dreva … 1. dreva i trave, mozg … mozag … 3. mozg v drevu … kocenu, olika … maslina tak drevo kak sad, rakitovo drevo, sladkokorični … sladkokorično drevo, sok … sok dreva), J (s. v. amygdalus, arbor … drevo rastuče, bruscum … guba na drevu … herga zaviata, facies … podoba zvunska dreva, ficaria … figa … smokva drevo, jaculus … kača na drevo gmazeča iz koga se hita na mimoiduče, laburnum … smerdeče drevo na kojega cvet pčele nigdar ne sedaju, medulla … mozg … mozak … 2. serčika vu drevu, patella 3. … razpučenoga dreva herga, promitto … drevo se jako raširuje… sverši svoje razprestira), P (s. v. frutetum … germovje … germje …mladje … za drevo sadovno ali drugo 50, oscillum … kada iz škrobotińa pod nebom na koju jakšu dreva granu privezanoga … sedilo si načine 332, torulus … herga na drevu vu se zvita 500, tropaeum … slavno dobitja znameńe … obladańa znamen … kada se nepriatel je obladal onda ščap ali stablo samo kojega drevakojemu su se pervo grane odsekle je se odel oklopmi i šišakom i drugim nepriatelskim oružjem i na berdovito polak puta mesto na znameńe obladańa zasadil 387). Vsako veliko i roğajno drievo … se … na sto soldinov precieńa. Perg 113. Drevo vsake fele … se pomaže i raste, a ne čuti. Bel prop 105. Narava dreva ovoga [verbe] ona je da naimre koreńe najpervič vu mestah močvarneh predi neg druga dreva pusti. Sağ 1. Sused … dajte mi jednu barem svrž od onoga dreva. Brez mat 6. Der Baum, drevo. Mat gram 269. fig. Vsako drevo kotero ne čini sada dobroga hoče biti posečeno i vu ogen verženo. Vram post A, 11. Kraļ vseh [v nebu] nahrańuje živa dreva sadom. Magd 63. Ah drevo ovo najrodneše je bila mati Ana. Gašp III, 264. Vera je koren dreva. Mul šk 185.
b. u svezama a) bot. ~ čudnovito, čuda ~ ricinus,Ricinus communis. J (s. v. kici), P (s. v. ricinus 621); balžamovo ~ v. balžamov; ~ pižmeno balzamovo drvo,Commiphora sp. B (s. v. carpobalsamus … pižmenovoga dreva sad … balžamov sad; drevo 14). Z vodum presrečnoga onoga zviranka… ļudi okolu nasağena balžamova dreva navadnem zakonom polevaju. Nadaž 59; ~ vońuče smrduša,Anagyres foetida. B (s. v. anagyris); pantoflinovo / rahlo ~ materijal koji se dobiva iz hrasta plutnjaka, rabi se za izradu čepova, potplata i sl., pluto. (v. i brezva guba s. v. guba B (s. v. suber … rahlo drevo … more se tak reči i brezova guba z kojum se stekla tverde, subereus … kaj je iz rahloga dreva; rahlo drevo), J (s. v. suber … rahlo … puhlo drevo pantoflinovo … drevo iz kojega se čepi za za steklenu posudu delaju, subereus … iz rahloga pantoflinovoga dreva). Čep iliti zatik mora biti iz pantoflinovoga dreva. Lal vod 55; rožno ~ oleandar,Nerium oleander. P (s. v. rhododendron … rožno drevo … rožnata lavorika 518); sadoveno ~ v. sadoven; slatko ~ isto što slatko drevce s. v. drevce. J (s. v. liquirita … sladko drevo); slivno ~ v. slivni; slivovo ~ v. slivov; zelenikovo ~ šimšir,Buxus sempervirens. Buxus … šimšir, zelenikovo drevo. Syl 2, 402; b) ~ znajńa dobra i zla rlg. bibl. drvo čiji plodovi daju spoznaju dobra i zla, drvo spoznaje. Od dreva znajńa dobra i zla … naj kušati! Švag kvadr 44; ~ žitka / živļeńa rlg. bibl. drvo čiji plodovi daju besmrtnost. Protiva drevu prepovedanomu … raja zemaļskoga (Bog)drevo od živļeńa [položi]. Bel prop 111. Bilo je takaj jedno drevo živleńa oposred paradižoma kojega dreva sad bil bi človeka občuval od betegov. Gašp II, 119. Spodobno drevu živleńa vu raju … podeļuje ona [mudrost] zdravje i nevmertelnost. Krist žit I, 259; oči dreva pupoljci. B (s. v. oculus).
2. drvo kao vrsta materijala; usp. drevje 2, drvo 1. H (s. v. červ ki drevo zjeda, drevo, drevo sirovo, drevo suho, galge z dveh drev ali čiga, gulim drevo, kus dreva), B (s. v. aedifico … napravļam … napravil sem … načińam … načinil sem … delam … delal sem z kameńa zidajučeh ali dreva cimprajučeh hižu … cirkvu, amussis, centrum … 2. herga tverda vu drevu ka pači sekire … spodobno nahaja se vu pečine ko kvari oceli, cervus 2. …soha …drevo rasohasto na kakveh seniki …štagli …hiže napravļaju se, citreus … citrea mensa … iz citronskoga dreva stol, climacter … stupina z dreva budi … ali z kamena na štengah ali lojtrah, delibro, mamphur, materia, materiatio, materiarius … pripravitel dreva i ostaleh k cimprańu potrebneh, quisquiliae … truhe iz cveta … dreva … listj; dletce … ono železo … z kojem se kaj dube i izrezava z dreva … kamena, drevo, les), J (s. v. intego … šetališče … zhodališče pristrohšno z drevom je pokrito bilo, lignum, lignosus, secamentum … odsek … falat dreva, subscus … spojka z kojum se jedno drevo z drugem ali deska z deskum spińa), P (s. v. ebenus … drevo indiansko černo tverdo kakti kost koje se tak strugom pogladiti more da se lesne 510, herma … pili ali kipi z dreva zdubeni ali z meda … srebra … kositra zkovani od persih gori z glavum samo 234, ligna cancellare … (derva) na razkriže napraviti … razmrežiti (vergittern) 763), X (s. v. dolo, lignum, mater). Luki akoprem se napravļaju iz terdoga i suhoga dreva, ništar mańe dadu se slučiti z dretum. Šim sl 43. Kak morete pravičnu … suditi … serditost z kojum vužgete se proti końu, volu … drevu, železu, kamenu? Matak II, 89. Kamen je [Aleksi, sin moj], drevo je da se genuti more. Brez al 31. Holz, drevo. Krist anh 112.
3. drvo kao gorivo; usp. drevje 4, drvo 2. H (s. v. kup drev), B (s. v. caudicalis, dendrophori … koi dreva kalaju … suše i na prodaj nose, lignum; drevo), X (s. v. lignum). Scheit, poleno, drevo. Krist anh 125. fig. Plamen tvoje … ļubavi vgasiti se hoče, ako ńemu na hranu dobra dela mesto drev ne budeš … podmetaval. Nadaž 106.
4.
a. razni, obično jednostavni drveni predmeti: balvan, letva, stup, kolac i sl. H (s. v. drevo, galge z dveh drev, kol ali drevo kem se vrata zasuńavaju, ladje tram, mahati ruke), B (s. v. amplustrè … cifre ladjic … brodov … a navlastito jarbora … t. j. dreva na sredine ladje najvišega, asser … dreva ili drugi na kojeh se nose posteļe kakti drugi na kojeh mertve vu leseh v grob nose, plaga; drevo, ladja 32 … ladje tram na kojem takvo drevo stoi … jadarni prikarstak … lantina). Od jednoga flojsa desek ali dreva [plača se] d. 20. Starine 26, 8. Daj Bože da bi me samo jenkrat s kakvem drevom vudril. VZA 6, 236. Ovoga peska … deni malo vu posudu, prilej vode i z drevom okolo ribļi doklam vsa zamazanost prejde. Mikl izb 111.
b. od drva izrađena pomagala ili sprave: klin, kalup za cipele, pečatni stup, sprava za mučenje i sl. B (s. v. claxendix, interscalmium). Jen par na največe drevo i kraveče kože … napravleneh čižmih. Limit 2. Dal je [Dacian Vincenca] … na jednem drevu za ruke i noge zvezanoga raztezati. Krist žit I, 247.
c. u svezama jadreno ~, ladje ~ jarbol. H (s. v. ladje drevo na kom jedro stoi). Postavivši [on] na jadrena dreva kipe raspetoga zveličitela … proti veliki turski sili vudre. Gašp IV, 22; ~ kormansko brodsko k(o)rmilo. Jedro leti. Drevo kormansko popusti brodar, požru slapi morja ladju. Jurj 143.
5. lađa, brod. B (s. v. s naznakom da je dalm. i s uputom na ladja). Karol cesar z svoju vojsku na morju v dreveh, ladjah i barkah … od fortune veliku škodu … valuva. Vram kron 57. Jaj, kakve su morju jame … tri prez sunca dnevi tri prez zvezd noči, gda je drevo svoje polamalo jadro. Jurj 109.
6. postelja. B (s. v. lectica).
7.
a. samostalno i u svezama križno ~, križa ~, križ dreva rlg. kršć. križ na koji je Isus Krist bio razapet. Sonce … potemne … gda … zveličitel naš na križnom drevu za nas smert sterpe. Vram post 5 a. Tekla je kerv iz tela sinka mojega g drevu pribitoga. Habd zerc 17. O drevo lepo i sveto, z božjum kervjum nakinčeno! Citara 193. Bože … dopusti da po oživļujučega dreva ceni vekivečnoga zveličeńa pomoči zadobimo. Ev 222.
b. drveni kip. Kada [je] bila … jednoč on večer po Zdrave Marie pred drevom Majke Božje Svečne … vu melin svoj po meļu zašla … čula je … Margetu. VZA 1, 112.
8. izr. pijan kakti ~ potpuno pijan. Onak pian kakti drevo vu glubokom snu zakopan na posteli svoji [je] počival. Gašp IV, 583.
