| drn | m (sg. NA dern, pl. N -i, G -eh, A -e) greben, hrid u moru. B (s. v. scopulus; dern). Brodar ladju … na pečinu ali na dern naskoči. Mul pos 79. fig. Pokihdob previdļivomu mornaru spodobna, pogibeļne derne, na kojih mnoge druge malo da se nisu potopile, srečno vsikdar je prejadrila [naša varmeğa]. Bedek 5. |
