| družeńe | n (sg. N družeńe, L -u, I -em) gl. im. od družiti II; isto što družba 1. J (s. v. conjunctio, conversatio). [Srečnosti] se nadaju … verniki … kotereh družeńe je vu nebu. Kempiš 122. Spomenite se kaj vu … družeńu z ļudmi zločestoga živleńa videli … jeste. Krist blag II, 75. fig. Družeńe koje (tisk. koja) [mudrost] … ima z Bogom odličuje ńeinu plemenščinu. St kol (1866) 194. |
