| dvoglasnik | m (pl. N dvoglasniki) dvoglasnik, diftong; usp. dvojglasnik. Pesniku da … v pesem svoju vekšu različitost pri napokončne rečih sličnosti vpeļati more, [francuski] v pomoč zamuğava, kakto oni dvo- ili trojglasniki jesu, koji pod imenom nasales, nanosneh, poznani su. Henr 176. |
