adj. (sg. N m. dvojen, -jni, n. -jno, f. -jna, G m. -jnoga, f. -jne, D m. -jnomu, A f. -jnu, I m. -jnem, pl. N m. -jni, n. -jna, f. -jne, G m. -jneh, n. f. -jnih, n. -jna, f. -jne, L f. -jneh).
1. koji sumnja; nesiguran; sumnjičav; sumnjiv; usp. dvojliv, dvojļiv, dvojmben 1, dvojnben, dvojnļiv 1, dvoń, dvońben. B (s. v. ambiguus, anceps, certo, creperus, dubius, medius, salebra, pripečańe … pripečańe dvojno), J (s. v. anceps, creperus, crinomenon, dubius), P (s. v. cibus anceps 128, coelum dubium 5, memoria vaccilans 1039), X (s. v. ago, dubium). Sveti križ, jakost dvojneh, pomozi nas. Mil vert 72. Vreme smerti hotel je g. Bog otajno vučiniti da bi vsaka vura dvojna bila. Zagr III, 18. Znameńa po kojeh bi se poznalo da kobila breja je, vu pervih četireh mesecih jako dvojna jesu. Živinvrač 4.
2. dvosmislen; usp. dvojega razuma s. v. razum, dvojmben 2, dvojnļiv 2, dvojńi, dvojstrančni. B (s. v. ambages, ambiguum …dvojna ili duguvańe dvojnbeno, sumļivo tj. koje na dvoje ali na več stran more se razmeti i vzeti, salebra … 2. oštroča … neredne … neprilične reči … zapletena i dvojna pitańa), J (s. v. amphibolia). Scholastica … vu nepotrebneh … zmišlavańih za istinu zatepsti i zmešati po kriču i rečih dvojneh svoju meštriju [postavļa]. VDA 11, 241. Razmeju vse šale [detca vaša] vsako oka megńeńe, vsa dvojna govoreńa. Krist blag II, 278.
