adv. (dvojverstno, dvojvrsno Brez diog 115).
1. usp. duplit, duplo2, duplom, duplum, dvojduplo, dvojstručno, dvojstruk2, dvojstruko, dvojvrst2, dvojvrsto, dvostruko. B (s. v. duplicato), J (s. v. duplicato). Bog ńemu [Jobu] dvojverstno je povekšal vse ńegovo blago i bogactvo. Gašp III, 724. Nepobožen nema… batrivost vu nesreči i zato je dvojverstno nesrečen. Krist žit I, 285.
2. na dva načina; u dva vida. Ove feļe sağeńe … tak dvojverstno hasni, namire zdola travu pomažuč, na verhu pako sverži za ogeń obilneše puščajuč. Sağ 2. Zlo dojduče čutili bi dvojverstno: i po naprejznańu i po zresnosti, tužno podnašańe jedno i drugo. Krizm raj 179.
