n (sg. NA dvorišče, G -a, L -u, pl. L -ah).
1. ograđen prostor uz kuću, dvorište. H (s. v. ), B (s. v. area, concinno, projicio … spustiti kap na dvorišče suseda; dvorišče), J (s. v. area), X (s. v. areo), P (s. v. atriensis 311). I gda bi e bil kočiš v dvorišče perve oštarie … dopeļal, reče im da bi stali i v hižu pošli. Habd ad 134. Grunt iliti funduš nuterńi celoga selišča kmetskoga, to je to hižno mesto, dvorišče, vert i škeden … prostran biti mora. Urb 1. Da vuk na dvorišče ne dojde, rep vučji na kolnom putu ili na dvorišču zakopaj. St kol (1866) 159. I njim sad vnogo lepo dete vu dvorišče zajde. Domj kraj 9.
2. ograđeni prostor za čuvanje domaćih životinja (obično peradi).B (s. v. chors, cohors, officina), J (s. v. chors, cors). Okolu svoje hiže vsa … čista naj derži, osebujno pak dvorišče. Lal vrač 43. I dvorišče [i] štale … moraju se snažno deržati. Kolera 1, 2.
3. otvorena terasa za šetnju; trg. B (s. v. fundula, mesaula; dvorišče). Dojdu na jedne vuske štenge po kojeh su dole na malo dvorišče grada izišli. Zriń 62.
4. isto što pristrošek 1. B (s. v. atrium … dvorišče … pridvorje … stańe nuterńe od pol dvorišča, pronaus … vrata dvorišče; dvor … pridvorje ili dvorišče, dvorišče … dvorišče ili pridvorje … pristrošek).
