| dvoritelica | f (sg. N dvoritelica, A -u) služavka; službenica; pomoćnica; usp. dvorjanka 1. B (s. v. assistrix, praeministra), J (s. v. ministra). Grofica oprosi dojku, dvoritelicu svoju, da bi ńoj jedno dve žene priskerbeti hotela, kotere … bi ńoj pomogle. Mat gen 21. |
