adj. (sg. N m. dvorni, n. -o, f. -a, G m. -oga, f. -e, D m. -omu, A m. -oga, dvorni, n. -o, f. -u, L f. -e, pl. A n. -a, f. -e, L f. -eh).
1. isto što dvoranski11. H (s. v. dvorni, dvorno mesto), B (s. v. aulicus … dvoranski … dvorni … dvorna … dvorno … dvoranska sprava, castrensianus, ministerialis, sannio, villaris; dekla, dvoranski, dvorno mesto), J (s. v. morio). A imienje razumej: gradi … luge i dvorna ili majovna miesta. Perg 33. Prosim da se [list] v moje hiže dvorne poda. Jurj 19. Včinil bil je ada ov dvorjanik napraviti … jedno dvorno mesto. Matak I, 509. Ne verujem da to tebi je neznano, komu dvorne skrovnosti znati je dano. Krizm osm 189.
2. uslužan, ljubezan; udvoran; usp. dvoran. B (s. v. benevolentia, certatio, concertatio; dvorni). Kih v hiže vnogo dvorne be videti lažcev … nijednoga ne. Jurj 76. Bog poživi vsaku dvornu dušicu ka horvatsku nadeļuje vas detčicu. Lovr pes 76.
