| elefantov | adj. (sg. N m. elefantov, n. -o, f. -a, G m. -oga, f. -e, I f. -um, D n. -omu, pl. N f. -e) etim. v. elefant; slonov; slonovski; usp. elefantovski, elefantski, slonov, slonski. H (s. v. elefantov zub, elefantovo ručańe, herzańe elefantovo), B (s. v. barritus … glas elefantov … revańe slonsko, caestrum … dleto kojem se elefantove kosti ili zubi izrezavaju, cestrum, cinnabaris, collum, curulis … stolec na koleh iz elefantove kosti na kojega veliki rimski večniki jesu sedali, eborarius … mešter koi elefantove zube ali kosti zdelava, ebur, proboscis, promuscis, scobis, sculpo, viriculum; elefantov … elefantova … elefantovo … slonov … lefantov, elefantov zub, elefantovo ručańe), J (s. v. ebur), P (s. v. barritus … revańe … glas elefantov 397, libri elephantini … knige iz zuba elefantovoga zrezani na koih jesu se popisavala rimskih večnikov dopitańa 340, muscae promuscis … gubec muhin ali rilo spodobno rilu elefantovomu 655, orbiculi eburnei 324, promuscis … elefantov rilec … koi mu služi namesto ruke 440). Z elefantove kosti zrezali [su je] lepe bele zube. Šim prod 50. On ima iz elefantove kosti zube. Kruh I, 20. Krištuš iz bele kakti sneg kosti elefantove tak mudro je bil napravļen. Mat gen 43. |
