adj. (sg. N m. erdelski, n. -o, f. -a, GL f. -e, A f. -u) usp. erdeļski, erdeski, jerdelski, jerdeļski.
1. koji se odnosi na Erdelj (mađ. Erdély ), zemlju ugarske krune s posebnim državnopravnim položajem, transilvanski. H (s. v. ), B (s. v. Transilvanya; erdelski). To je … toga orsaga nadorišpan … erdelski vojvoda. Perg 88. Dražila, erdelski poglavar, bil je rekal … da bi se pred ńim zokrili. Habd ad 160. Potlam bi bil g. baron Žigmund Stojka biškupiu erdelsku izručil. Prid kron 93. Kmet [sem] erdelski. Horv kal-b (1834) 42.
2. u svezi ~ orsag, erdelsko herceštvo, erdelska zemļa Erdelj, Transilvanija; usp. erdeļski 2, erdeski. B (s. v. Transilvanya). Ļuti Turci vsu zemļu erdelsku porobiše. Leopolduš I … dal je duhovnikom vlaškem … vu vugerske, erdelske i horvatske zemļe stoječem vse pravice. Mul pos 321. Imena orsagov horvatski, šlavonski, vugerski, erdelski. Danica (1842) 3.
