(se) impf. (inf. fantiti se, -it se; prez. sg. 1. -im se, 2. -iš se, 3. -i se; imp. sg. 2. -i se, pl. 2. -ete se; pridj. akt. sg. m. fantil se, pl. f. -e se; pridj. pas. sg. N m. fančen, pl. A n. -ena; pril. prez. fanteč, -i, -i se) etim. v. fanta.
I. osvećivati; braniti. Neg me fanteči zemļa požre tverda. Jurj 131. Moram … moju pravicu proti velikovečniku fantiti. Velikov 88. Fantil je kerv svojeh slug od ńejneh ruk. Ev 280.
II. refl. ~ se osvećivati se (komu); usp. fantuvati II. H (s. v. fantim se, ki se fanti), B (s. v. calculus, inultus, perseqvor, sustendo, ulciscor, vindico; fantim se), X (s. v. ulcisor, vindico). Bože, ne daj mi vumreti dokle se nad ńim ne fantim. Kraj 42. Fantiti se hoteči [jeden mladinec] napravil je jednu pesmu na špot Židovov. Prid kron 50. Ovo je jeden nečujen način nad drugem se fantiti. Brez diog 125.