| farao | m (sg. N farao, D faraovu) isto što faraon (i ista etim.). Potonu v Červlenom morje pharao kral svoimi slugami. Vram kron 6. Farao, kraļ egiptomski, učini ńega iz ńe izpeļati. Bel prop 91. Farao kraļ čul je Božju po Mojžešu zapoved. Matak I, 37. Onde gde se je Farao, kraļ egiptonski, z vojskum vu Čerleno morje spustil, još i vezda vidiju se kolotečine od ńegoveh bojneh kol. Danica (1842) 79. |
