| fektańe | n (sg. N fektańe, L -u) gl. im. od fektati se; mačevanje; usp. fehtańe, sabļareńe. B (s. v. digladiatio … z meči harcuvańe … z meči sečeńe … vojuvańe med sobum … fektańe … udarańe z meči na mejdanu, gladiatorius, parma). Kak si dvojkońskih velel koń derčańe za ništar deržati, tak vezda fektańe. Jurj 142. Navlastito hvaliti jesu počeli ńegvu prikladnost vu sabļareńu (fektańu). Danica (1840) 96. |
