| fertuh | m (sg. NA fertuh, G -a, pl. A -e) njem. Vortuch; pregača; usp. fertuf, fertun, fertuš, fortuf, preprega. H (s. v. ), B (s. v. limbus, periscelis, praecinctorium, semicinctium, succinctorium, ventrale; fertuh), J (s. v. antependium). Meštri zamazane černe ruke i fertuhe imaju. Škv hasn 136. Da fertuh Njihove Sence pocmačem, ni toga nisem vreden. Krl 44. |
