m (sg. N fiškuš, GA -a, DL -u) lat. fiscus.
1. vladarev, državni imetak; vladareva, državna blagajna. B (s. v. devolutus … imańa prisujena fiškušu ali ka su spala na fiškuša), P (s. v. fiscus … peneznica kojega načelnika, kraļa, cesara 696). Ne bi li kakove … hižice … vertci, lozice na fiškuša mogle opasti? Habd ad 1055. Prepovedavec otajnoga blaga pošilańa zadobi … za dar trejtu stran blaga od fiškuša vzetoga. Odsel 9.
2. osoba koja se bavi imovinskim pravima i vrijednošću čije imovine. J (s. v. fiscus … častnik ki hasen komore i dohodkov kraļevskih, varaških etc. išče i skerbi), P (s. v. sector … je on koi imańa kakova god na ki hoče več stavlena za lehku cenu kupuje da pače koi u takova imańa po krivih tužbah i potvarjanih je vlezaval ali zarad lažlive vernosti i čalarne od fiškuša ali najglavitejega ladavca na prikazen je dobival 264). Biškup … je novoga … postavil notariuša [i] fiškuša. VDA 11, 235. Pustoseline nemamo nijedne, kajti iz privilegiumov fiškuš opidanski vu takoveh šukceduje i prodaje. VZA 16, 222.
3. u svezi imańe na fiškuša zvrženo konfiskacija. H (s. v. imańe na fiškuša zverženo), B (s. v. imańe 3).
