m (sg. N general, GA -a, D -u, pl. -i, D -om, A -e) njem. (iz lat.)General; general.
1. voj. oficir jednoga od najviših činova; usp. ğeneral. Ivan Feremberger od Karola hercega be postavlen general. Vram kron 64. Pharunkes … v końaničke vojske general, z końa je opal. Habd ad 150. Ivan Kocijan, general Ferdinanda krala, vojsku suprot Turčinu na horvatsku zemļu dopeļal je. Vitez raf 142. Došel je zastavnik k svojemu generalu. Horv kal (1819) 36. General bu došel, grički grof Aldobrandini. Krl 55.
2. vojskovođa, vojni poglavar, zapovjednik. H (s. v. ), B (s. v. cohors, ductor, phalangarcha, polemarchus; general kraine). K ovem pak vojskam … potrebno mu je bilo glavare ili generale imati. Habd ad 333. Veliku spravi vojsku koteroj [on] na mesto sebe voğu i generala vu srečnom serdčenem junačtvu … prepostavi. Gašp III, 199. Postal je [baron] male vojske poglavar iliti general. Kund žeļ 21. fig. Koruna preštimańa, koruna mučenikov najpervoga generala vojske kerščanske … s. Štefana … dostoja se. Švag I, 116.
3. crkv. poglavar nekih katoličkih redova. H (s. v. ), B (s. v. ). Niti provincial niti general na občinskeh spraviščah S. reda prez tolnača Bonaventure nikaj dokončati hoteli nesu. Gašp III, 115.
