m (sg. N gigant, pl. N -i, G -ov) grč. Gígās; mit.
1. nadnaravno veliko biće, gigant; orijaš, div; usp. gigan 1, gigaš. Teda su bili giganti na zemli, nezgovorne moči i jakosti muževe. Vram kron 3. Dando … kot gigant med blatom gazeč ih je [Turke] tinil. Zrinski 200. Onda su bili giganti na zemļi. Vitez raf 2.
2. u svezi gigantov vojska rat giganata s bogovima. H (s. v. gigantov vojska), B (s. v. gigantov vojska).
