adj. (sg. D m. gladovnomu, pl. N m. -vni, G n. -vneh).
1. isto što gladen 1. Nesli su pred ńum zastavu … pravice Božje ka se smiluvati gladnomu Lazaru ne hotela. Habd ad 253. Oroslańi akoprem kruto gladovni … ž ńim [Danielom] postili se jesu. Gašp I, 2.
2. isto što gladen 2. Bude 7 let rodneh, a potlam drugeh sedem gladovneh na svetu, to je nerodneh. Hiž kniž 81.
