| glasonosec | m (sg. N glasonosec, A -sca, pl. G -sceh) glasonoša, glasnik, vjesnik; usp. glasnik 1, glasnonos, glasnonosec, glasonos, glasonoš, glasonoša. B (s. v. anabasius, famiger, nuncius, rumigerulus). Za takvoga glasonosca ja z mojum naravum nesem prikladen. Zadar 37 b. Pri … mojeh glasonosceh budem se najavil i ovak predi kak jedna vura prejde celi široki varaš bude znal. Lovr rodb 100. |
