f (sg. NV glava, G -e, D -i, -e, A -u, -o, L -i, -e, I -um , -om, pl. NA -e, G glav, -ih, D -am, L -ah, I -ami) glava.
1. anat.
a. gornji dio ljudskog tijela, vratom povezan s trupom u kojem je smješten mozak i glavni osjetni organi, glava. H (s. v. česati glavu, glava, glave pol boli, glave vse bol, kača, kimam glavum), B (s. v. abnuo … neču … glavum … očima … rukami zlameńe dajem …na nehoteńe i neprivoleńe … t. j. da pod nijeden put neču, aggravo … duha prižmečajuča glavu, agrippa, amussis … ļudi prez razuma i pameti … gole glave, anadema … koruna ali prispodobno duguvańe za nacifrańe glave, aperio … 4. razbiti glavu, atys … jedën vitez htel je glavu rečenomu krežuša otcu odseči, biothanata … smërt koja po sile biva t.j. gda se komu glava odseče … obesi se … ali ga kaj vumori, bubulus, calvaria … mesto kade se osuğenem glave seku, calvo, canus … sed … bel … sedum glavum … belum bradum, capito, caput, circulo 2. … glavum sim i tam vertim, catomium, cephala, cephalalgia, cephalicus … glavni flaštri koi razbitu glavu vrače, cilo, circulo, crapula … pianstvo … ožirańe … gda človek na tuliko pije da je ves šumast i glava ga boli, decervicatus … odglavļen … komu je glava odsečena, detrunco … odglaviti … glavu odseči, dirumpo … nekomu z nečim glavu razvaliti … razbiti, excapito … glavu odsekujem, nascor, nutatio, obnubo … pokrivam … pokriti glavu, obses, obstipo, obtrunco, obvolvo, operio … pokriti glavu, perfrico … glavu mastjum nahariti, plica … kërpa … beteg polski t. j. zcvertje lasih ili fruga na glave mesna iz koje lasi vun rastu kot z kravjega repa skup zpleteni, prolabor, pronuba … posnešica … ženska glava od strane snehe na svadbu pozvana, proruo, quo … ki bistrešu pamet ima … on se več z vučeńem trudi i zločesta svoja štima … tuđa hvali a sva kudi. Priprosteše pak pameti … vsa prez skrbi zna činiti: ak prem z glave ništ ni vzeti … hoče boļi od vseh biti, recisus … odsečena glava, securis … z sekirum glavu odseči, splenium 2. … dvojverst ali trojverst zvita na spodobu slezene candra ka se na betežne kotrige meče ali kum se glava veže … vezilo … vezač glavni, velo … pokriti glavu; batom zabijam …2. batom je bit … 3. batom je jako po glave vudren, glava, glave verh, jednorog … jednorožič … zvër koja ima jeden rog na čelu dva lakta dug … glavu ima kakti jelen, odsekavam … odseči komu glavu … odseči komu nos, teme 2. … teme pervi kraj glave skup z slepoočjem i z vuhi od verhunca), J (s. v. abnuitio … skrateńe … nehteńe … odkimańe … z glavum stresańe, caput, crocodilus … kača velika … krokodil … v glavi psu prispodobna, decervico … glavu sečem … odsekujem, decollo … glavu sečem … od vrata glavu odsekujem, elido … komu glavu razbiti, halo … šum vu glavi jošče od snočkańega pitja, praecipitatio … naglavce hitańe … na glavu opadańe … prekopitańe), P (s. v. acrocolia … guseči drobek … na černi i perpreni juhi pripravlen … kakti jesu peruti … vrat … glava … želudec 122, herma … pili ali kipi z dreva zdubeni ali z meda … srebra … kositra zkovani od persih gori z glavum samo 234, flammeum … žuta peča kojum mlada i pervovdana sneha je glavu pokrivala 173, tendo 87, toga … haļa široka … duga … prostrana … okrugla … od vsud zašita …vsega človeka je odeti mogla tak da sama glava je vani bila prosta 165), X (s. v. caput). Judita … Holofernešu kapitanu poganu glavu negovim mečem odseče. Vram kron 12. Poglavnik … nam … bude [korune] … delil i na glave metal. Petret XXX. Nekoji … budu se čudili, z glavami gibali, čela rugali. Mal kab 3. Zdignem glavu i spazim da jedno tri z motikami verno delaju. Brez mat 18. Mesto turske glave kopuna [su] pekli na kolci. Krl 46. fig. Orsag je pred oči mu jeden bil teda, z licem obrńen k ńem v sve velike glave. Henr 182. Saki trs je ščvrknjen i prigible sto let vre staro glavo do zemle. Gal 146.
b. prednji ili gornji dio tijela viših životinja. B (s. v. cirrus … kukmice ptičje na glavah … kakti škerleca … deba, crista … kukma na glave ptičje iz perja kakti škerleca … futača … čapļe … 2. roža ili greben kokotov i kokoši na glave, rubellio … morska riba čerļena z velikum glavum, synciput … svinska glava za jeğu pripravļena; riba ka verhu glave ima oko), J (s. v. basiliscus … bažilišk … kača z belum pikńum na glavi kakti z korunom), P (s. v. crista … roža na glavi kokotovi … pernica … pernice … kukmica … kukmice na glavi debovi ali škerlčevi 466, orbis … mala morska riba okrugla da ji je teško glavu i rep moči najti 1009).
c. kosa, vlasi. B (s. v. achores … grinta … serbečica ili mozoli po glave to zlo dece največ prigağa se, camus; sed … seda glava … bela brada … sedi lasi … prised … jako sed). Pred sede glave starcom vstani. Vram post B, 58. Jesu vu tom cehu i verstni ļudi i starci sedemi glavami. Habd ad 291. Dostojnost stareh je seda glava. Krist žit I, 311.
2. isto što pamet 1. B (s. v. abderitanus … bedasta glava … nerazumna pamet, capito … tverdoglavëc … t. j. koi ne če drugač neg po svoje glave). Ne štimaj pak da bi ja iz moje glave ovu temnost zmišļaval. Habd zerc 283. Jeden kakti prez glave hodi, ves zmešan i zmamļen. Gašp II, 621. Niti nepobožnem nejde vsigdar po ńihovi glavi i žeļi. Verh 139.
3. život. B (s. v. caput, luo), J (s. v. caput). Za ńe [su] glave gubili. Habd ad 456. Na muku postavleni [razbojniki] jesu istinu valuvali i z glavum platili. Mul pos 829. Sud dopita da imaju glavu zgubiti. Krist anh 228.
4.
a. osoba, čovjek, pojedinac. B (s. v. abderitanus, aetas, Chrysippus … oštro mudra glava … hitra … bistra pamet, marpesia cautes, professio), J (s. v. moechagria … kaštiga zakonskih glav vu lotruvańu zapopadenih). [Mi] priložemo dve druge … tverdovrate glave iz hištorij cirkveneh. Habd ad 289. Bog … dal je oblast onu denešńem novomašniku, koju skratil je vsem korujńenem svetckem glavam. Švag I, 318. Navukli sina božanskoga napervostavļaju se … tak da najokorneše glave vputiti se … moreju. Verh V. Gledim te zdavńa tak i prezmišlavam kak teško je pametnem takvem glavam. Gal 141.
b. u svezi s pridjevom koji se odnosi na osobu znači takvu osobu:deklina / divojačka / devojačka ~ djevojka. Dekline glave od ove starice dobre … navuk prijeti imaju. Vram post A, 25 a. Zmožni odkupitcl moj … [ti] si … tvojum jakostjum ğingave devojačke glave … okrepil. Kraj 159; ~ cesarska car. Smert vsa zvrača, kud hodi, koseči glave cesarske. Magd 23; ~ junakova junak. Del je vsega treti moj … Mura se odeliti glava junakova. Magd 76; ~ kraļeva kralj. Prot glave hodeči kraļeve oružjem [bi] … na ńega striegel. Perg 21; kmetska ~ kmet. V furnu i v gajbi kervave parade za kmetsku glavu tanec bez pomenjše gnade. Krl 10; krščanska ~ kršćanin. Vnogo kerščenskeh glav z velikem plenom odpeļali [su]. Vitez raf 165; muška ~ v. muški1; ženska ~, ženskoga spola ~ žena, žensko. B (s. v. clienta, mulier, raptor … silni odpeļavec ženske glave, viripos), J (s. v. pronuba … posnešica … ženska glava od strane snehe na svadbu pozvana). Ako si ženska glava, najlagļe ju [lepotu] zgubiš. Habd zerc 168. Kristerańe davati … moreju … one ženske glave koje pupkoreznu meštriu znadu. Lal vrač 19. Skrovnosti one ženskem glavam zevsema povedati se ne smeju. Horv kal-a (1833) 48.
c. grlo, marvinče, pojedina životinja. B (s. v. septingenarius … čredo sedmerostotno ili sedemsto glav imajuče). Jeden … mora živinu prodati. Ako anda vsaku glavu proda po 5 rań., tak mu jošče falelo bude za hiže 30 rań. Šil 299. Čez jeden dan 1000 do 1400 glav cepiti [se] more. Živinvrač 153.
5.
a. ličnost, osoba koja zapovijeda, upravlja, rukovodi; poglavar, starješina, vođa; idejni vođa; usp. glavar. B (s. v. acephalus … prezglavni … t.j. prez glave i veli se od opčine koja nema nema glave ili poglavara, antistes, consul; glava, glavar, glave). Žene da svoim mužem podajne i pokorne … budu, ar muž je glava žene. Vram post A, 42 a. Telo je prez duše … kot vojska prez glave ka misli poginut. Noč viğ 50. Ove cirkve poglavnik i glava … je sam rimski papa. Citara 282. Sveti Peter je … bil postavļen za glavu svete katoličanske cirkve. Danica (1848) 90.
b. ono u što se vjeruje, uzdanica, spas. Vsega grada obrana, posledńe ufańe, quasi glava ali koruna grada P (s. v. munimentum coronatum 61).
6. ono što zauzima prvo, najvažnije mjesto. B (s. v. aborigines … pervo ļuctvo koje je na onom mestu stanuvalo kade je sada vseh sveta varašev glava Rim zezidan … starovremeniti, princeps). Odluči [cesar] da rimska cirkva bude glava i najperva vsem cirkvam. Gašp IV, 812. Ne mogu ploda … davati … doklam se ne zjedine z glavum rimskum. Mul hr VIII a.
7.
a. zaobljen, proširen, zadebljali kraj ili dio čega. B (s. v. capitulatus, proceres … glave gred ili slemen iz sten … zida … stańa izgledajuče pučeče; čavel).
b. okruglasti dio nekih biljaka, obično plod. B (s. v. pallacana; glava, glavat). Dečak je… na ńem tri … glave češńaka luka spuknul. Starine 25, 158. Na vsakoga je bila jedna glava šalate. Danica (1844) 42.
c. zadebljali dio čokota vinove loze. Vu tom pripetčeńu ters pri glavi mora se prerubiti da novo mladje iz korena potira. Danica (1837) 5.
d. zadebljanje na drvetu iz koje izbijaju mladice. B (s. v. rumpotinum … topolova … verbova fruga ili glava iz koje mladice goni).
8. početni, prednji ili gornji dio čega; početak. B (s. v. causa, procer, salientes; glava). Molitva … je vsemu dobru početek i glava. Kraj 7. Dostupila je k stupu ki je bil pri glave posteļe ńegove. Habd ad 535.
9. izvor, počelo čega. Istino velika moč i oblast bude koteru tiranuše i okornike vse i glavu vse hudobe … sudil i skvarjuval bude. Vram post A, 6 a.
10. poglavlje. B (s. v. ).
11. isto što glavina 2. B (s. v. basis).
12. isto što glavnica1. B (s. v. ).
13. arhit. gornji dio stupa na kojem počiva krov, oglavlje; kapitel; usp. glavica 2. h. B (s. v. capitellum, capitulum).
14. u priloškoj upotrebi (u I)glavom, glavum; sam, osobno; usp. ~ 16 (vu glave, vu glavu … ). B (s. v. personalitas). Nam se to pravdeno vidi: ki svomu gospodnu takovo neveru včini … da svomu gospodnu glavom i marhom zaosta. Listine (Gredica)288.
15. u svezama ~ pozojeva astrol. zviježđe Zmaja, Zmajeva glava (njem. Drachenkopf ). Mesec … u Raku ako je združen … z Glavom pozojevom … čini dete zdravo. Vitez kal 5; moja (tvoja …) ~ ja (ti…)Neka bude za ńe glavu. VZA 4, 113. Zverhu moje glave budeš treskal. Šim prod 5; skadeti glavu v. skadeti; svoje glave sebi. Reči ke su rečene vsegdar skoro povekša i svoje glave vnogo prida. Habd ad 709.
16. izr. biti (komu) glava na mestu biti živ. Taki se daļe odnašaju dok ńim je … glava na mestu. Danica (1844) 17; brez glave / brez repa / prez glave i repa bez reda, nesređeno; bez smisla. Govori prez glave i repa. Krist anh 142. Pred Banom plaziti i kmeta gaziti … čerčkati, lagati, brez glave, brez repa. Krl 128; človek gole glave / prazna ~ neznalica. B (s. v. amussis … ļudi prez razuma i pameti, gole glave, tempus); dobre glave / mudra ~ pametan, bistar. B (s. v. chrysippus). Ov dečak je dobre glave. Nem jez 217; do glave potpuno, do kraja. Mi jesmo dužni vojuvati … na pute božjem serdčeno do glave stati. Kraj 21. Da bi se … ona bila potlam čez obluke nalukavala … do glave taji. Starine 25, 46. Tija do glave zgubļena pravda tirati se more. Domin 16; dojti na glavu biti zahvaćen čime. Ludje … ne nasleduju Boga … doklem na glavo im … kaštiga ne dojde. Vram post B, 225; dojti / vpasti v(u) glavu isto što na pamet dojti s. v. pamet. B (s. v. cognitio … dojti … vpasti vu glavu). Najvekša pako noria dojde je v glavu. JBVP 75. Ovo … tolnačeńe … nikakvem načinom ne morem preseči niti mi kak more dojti vu glavu. Švag I, 215; dojti / vpasti vu glavu razumjeti, shvatiti. B (s. v. cognitio … dojti … vpasti vu glavu). Ovo … tolnačeńeńe s. Gregura nikakvem načinom ne morem preseči, niti mi kak more dojti vu glavu, da bi naimre naš pervi otec Adam i Eva na morju, a ni na zemļe žitek svoj dokončali. Švag I, 215; glavu postaviti jamčiti (za što).Ja gotov jesem glavu moju postaviti ako pervo nego drugoga dneva sunce izide iz ovoga sveta ne premineš. Gašp II, 780; glavu (komu) stuči, omekčati (čiju) glavu učiniti koga manje tvrdoglavim, urazumiti koga. B (s. v. commitigo); glavum se zavezati, stajati z glavum jamčiti. B (s. v. caveo … glavum se i ze vsem zavezati). Doklam meni skrb varaša ovoga zaufana je, stojim za ńega z glavum mojum. Velikov 82; hoditi nad glavu zabavļati dosađivati, zanovijetati. O, neverna mati, ovo su ti moji prelepi lasi … prodaj i ńe ter mi več ne hodi nad glavum zabavļat. Zagr I, 98; imeti gizdavu glavu biti ohol. Poleg znanstva svojega ima takaj gizdavu glavu. Verh 293; imati praznu glavu biti neznalica. Praznu kot ti glavu … ne imahu [Alekšander i Herkuleš]. Magd 78; iti v glavu shvaćati; naučiti. Da bi stal v pehareh navuk plemeniti … veče dobra v glavu išlo bi ti. Magd 78. Teško mu v glavu ide. Krist anh 155; iti za glavu raditi se o životu. Mene ide za glavo ako me vi moja bratja ostavite. Listine (Petruševec)290. Izebrane … imal je sobum vojnike, k tomu serčene ar je za glave išlo ńihove i vsega puka. Habd ad 458; (i)zbiti (i)z glave, pretirati iz glave učiniti da se prestane misliti o čemu ili osjećati što. Skupomu človeku dobar priatel z glave zbiti ne mogel žalosti i turobnosti. Habd ad 518. Iz glave si izbiti. Krist anh 143; lagati vu glavu, lagati glavum lagati na svoju odgovornost, na svoj rizik; bestidno, bezobrazno lagati. B (s. v. mentior). Ti, o nesrečni krivi svedok, lažeš vu glavu tvoju. Švag kvadr 50; mudra ~ usp. dobre glave na glavu se postaviti činiti sve što se može, pokušati i ono što je nemoguće. Naj se mladi baron na glavu postavi. Tamburl 70. Da bi se vi pred ńimi opikce na glavu postavili … vi ne bi bili … tuliko penez dobili. Lovr ker 73; nakopati si na glavu sam dovesti do neugodnih, neželjenih posljedica. Strašne muke i špotļivu smert sebi na glavu nakopate. Gašp I, 791. Ja si ovu nepriliku sama hotonce na glavu jes nakopala. Brez al 25; nemati ni glave ni noge biti potpuno nesređen. Stari se dere, kune, kak čifut v Sinagoge, spravišče naše nema ni glave ni noge. Krl 130; ne trti si glave ne pridavati važnost (čemu), ne mariti (za što).B (s. v. conquiesco … vu miru biti od česa … skerbi si ne zadavati … ne terti si glave); od pete do (vrhunca) glave sav, cio. J (s. v. a, ab). Glejte rebro odperto i vse telo rańeno, od pet do verhunca glave razdrapano. Gašp II, 41. Bil je nakinčen ves od pet do glave. Brez diog 93; omekčati (čiju) glavu v. glavu (komu) stuči; oselska ~, tikvena ~, tupa ~, z tikvum v glavu vudren priglup, blesav (čovjek).B (s. v. aselliceps). V tupu glavu nikaj priličnoga ne dojde. Habd ad 861. O, oselska glava! Škv hasn 9. Mi takaj nismo z tikvum v glavu vudreni. Cepel 151; po glavah u glavnim crtama, ukratko. B (s. v. capitulatim … po glavah, po verhu, na kratkom); po glavi hoditi (komu) biti na pameti, razmišljati, padati na pamet (komu).Zmirom mi je po glavi hodilo kak bi mogel i toj ciganiji na konec dojti. Lovr ker 83; poleg glave iti ne suprotstavljati se. Vu hiži imaju [mira] doklam vsa poleg glave takoveh tvrdokornic ideju. Brez diog 89; pokrstiti glavu pokrstiti se, promijeniti vjeru. Turci vekšem delom činili su pokerstiti glave, ali serdce tursko pri vekšine ostalo je. Vitez raf 218; posipati glavu z pepelom priznati krivicu. Z pepelom je [kraļica] glavu posipala. Gašp I, 922; prazna ~ v. človek gole glave; prehajati iz glave zaboravljati. Molitve … hitro iz glave naše prehajaju. Gašp II, 152; prehitre glave brzoplet, nepromišljen (čovjek).B (s. v. praeproperus); pretirati iz glave v. izbiti iz glave; prez glave i repa v. brez glave; riba iz / od glave smrdi v. riba; seda ~ star čovjek. Pred sedum glavum stani se i poštuj peršonu staroga. Mul pos 793. Dugo vremenavre živem, to kaže seda glava i tu nesreču … čutil nikad nisem. Vukot kip 14; sniziti (komu), glavu v. sniziti; s praznum glavum u neznanju, bez naobrazbe. Zato pustili su vas ovak odrasti s praznum glavum. Brez mat 34; spačuvati / spačiti se vu glave isto što bluditi pametjum s. v. pamet. B (s. v. bludim 6. … bludim pametjum … zahajam pametjum … zhajam z pameti … zmetam se… zmesti se vu pameti … izgubivam se … izgubiti se vu razumu … vu svesti … zpačujem se … zpačiti se vu glave); suproti glavi (čijoj) suprotno (čijem) mišljenju, volji. Naj tovarušica … najmenšega kaj včini kaj nam suproti glavi je … onda nam jezeroverstne kletve iz vust izhağaju. Krist blag II, 55; tikvena ~ v. oselska ~; treti glavu jako se brinuti, razmišljati o čemu. B (s. v. laboro, perclitor). V tom se muči, v tom si nenavidnik glavu tere. Habd ad 685. Ni navada z ispuneńem dužnostih glavu si treti. Čt kn 33. Za me si glavu nikaj ne teri, još nam se sreča poverne. Zriń 131; tupa ~ v. oselska ~. (svoje) tvrde glave, svoje glave tvrdoglav, svojeglav; uporan. H (s. v. glavač), B (s. v. cerebrosus, cerno 2. … spoznavam … da ļuctvo ovo je tverde glave; glavač, glavat). Jesu drugi ki v svoje pobožnosti i … žitku kruto jako su svoje glave. Habd ad 307. Takvomu lastovitomu duhu iliti gizdavomu kapricu i tverde glave ne kaj veruvati. Mul pos 57. Preveč je svoje glave. Danica (1842) 75; uvrh glave previše, suviše. Ako ti dojde [vrag] … kano vatran zmaj da te poždere … Uvrh glave. Brez mat 25; v(u) glavu pobirati / pobrati / prijeti / popasti / zabi(ja)ti isto što imati na pameti s. v. pamet. B (s. v. aselliceps … osëlska glava koi nikaj vu glavu nemre prijeti, capax … koi ali koja hitro … friško ilehko more kajgod vu glavu pobrati … popasti ili pametjum vloviti, praeculco … prede gusto povedam … v glavu zabijam). Dosta su se vsi redovniki ob tom trudili da bi mu opčinske molitve … v glavu zabili. Nadaž 104. Ov navuk moj kerščenik zabi si vu glavu. Gašp II, 527. Hasnovite navuke vu glavu pobrati [treba]. Gašp III, 222. Prime i pobere vsa ova marlivo Imbrih vu glavu. Gašp IV, 294. Otci večputi detci svojoj fantčieńe odurjavańe v glavu zabijaju i razširuju. Verh 278. Petrica si nikaj v glavu pobirati ni hotel. Lovr ker 7; v glavu udriti (obično o alkoholnom piću)opiti, ošamutiti. Žgano vince … ta jaki napitak v glavu udri. Magd 83; v glavu vzeti uobraziti što, nametnuti kao stalnu misao. Greši ki si to v glavu vzeme da mu Bog več ne da milošče da bi se mogel obernuti. Mul šk 396; v glavu zabiti (sebi) tvrdoglavo ostajati pri svom mišljenju, uvjerenju. V glavu si zabiti; sich dem Gedächtniss einprägen, sich etwas in den Kopf setzen. Krist anh 156; vražja ~ onaj koji je ohol, tvrdokoran. Glava vražja jesu ļudi gizdavi, tverdokorni, nesložni. Mul pos 550; vse kute na glavu nateknuti sve pregledati. Ako prejdem vsega sveta hiže, vse kute na glavu nateknem, najti vendar nikaj ne budem mogel. Gašp III, 677; vtrgnuti si glavu umrijeti. Vrag te vzemi … da bi na galgah okapal, da si si glavu vtergnul. Habd ad 1028; vu glavah, vu glavu, z (svojum) glavum osobno; usp. ~ 14. Od strane orsaga grof Ludovik … [i] Petazzi general vu glavah na ńe [komišie] bili su. Prid kron 31. Ona sama [mu] z svojum glavum ove peneze najduže do mesec dana donesti mora. Danica (1840) 85; zabiti (sebi) vu glavu v. v glavu pobrati; zdrava ~ živ i zdrav. Koj malovredńakom čini dobro naj se za srečnoga derži ako li neg samo z zdravum glavum zmed ńih odide. Krist bas 7; z (svojum) glavum v. vu glave; z tikvum v glavu vudren v. oselska ~.
