| gledavec | m (sg. N gledavec, pl. N -vci, G -vcev, A -vce, L -vcih) onaj koji promatra kakvo događanje, promatrač, gledatelj; usp. gledalac, gleditel. B (s. v. spectator; gleditel), J (s. v. spectator), X (s. v. specio). On pita nebeskih skrovnostih gledavcev … kaj ti se vidi od ove devičice? JBVP 93. Gledavci na galeriah mešali se su vu posle i dogovore [spravišča kortežov]. Nov horv 59 a. |
