m (sg. N gleditel, pl. G -ov).
1. isto što gledavec. B (s. v. spectator; gleditel). Plašč … z vrednostjum svojum zbog kinča … vseh gleditelov oči bi vlekel. Matak I, 96.
2. samostalno i u svezi vokol ~ špijun, uhoda. B (s. v. circumspectator … vokol gleditel … gospodar koi pazi i merka na kaj razumno i kaj se gde čini; gleditel).
