| gletva | f (sg. N gletva, G -e, I -um P s. v. astragali 848, caelum 787, Mil kinč 478, -om Orš 51. dlijeto; usp. dleto, gleto, gletvo. P (s. v. astragali 848, caelum 787). Gdo mi to da da se popisu va kńigah železnim perom … i da se gletvum zdubu na živcu kamenu. Mil kinč 478. Vuzeti jeden ošter nož ter s takovem na čelu kožu prerezati kotera se potlam z gletvom tak na dalekom znutra v okol odleči mora, doklam se najde stanoviti mehur. Orš 51. |
