n (sg. NA gnojnišče, L -u) gnojište; usp. gnojišče, gnojnica 2. b, gnojnik 3, gńojnica 2, govnišče. H (s. v. ), B (s. v. ). Svińa ne vońa gnojnišče v kom se nasladno kaļa. Habd ad 349. Z scalinum nam buju prelejali grob, v pesje gnojnišče zlopatali drob. Krl (1956) 16.
