| gomuļa | f (sg. N gomuļa, A -u) hrpa, gomila; gomilast ogradni zid; usp. gamula, gomila. B (s. v. agger, aggero, antes, caespititius … sedališče iz grumeńa napravļeno kot gomuļa, cippus; gomila). Prokuratori vezda na desno, vezda na levo pleče skoče: nekoi su kakti jedna gomuļa. Škv hasn 55. |
