| gornica | f (sg. N gornica, A -u, L -e, pl. G gornic, A -e) daća za korištenje vinograda, gornica; usp. gorni1 3. a, gorno. H (s. v. ), B (s. v. ), J (s. v. jus montanum). To si vzemete v pamet ki … v desetine, v tergovine, v gornice vkańujete. Habd ad 465. Gospodar … misli … na kmete i gornice. Švag I, 356. On je gornicu vozil. Gaj (s. v. On). Varmeđije Sucu sem dal kobilu Micu, i dva talera za gornicu. Krl 24. |
