| gospodičič | m (sg. NV gospodičič, A -a, pl. N -i, D -em, A -e, I -i) dem. od gospodin; gospodski sin; mlada muška osoba, mladić; usp. gospodinčič. H (s. v. ), B (s. v. gospodičič, kneztvo), J (s. v. domicellus). Postavete si pred oči jednoga lepe spodobe gospodičiča. Šim prod 26. Visoko rojenem i perve plemenščine švecianske gospodičičem za ravnitela … zebran je [Marko]. Gašp III, 20. Mladi jeden gospodičič pri ńoj je bil. Lovr pred 9. |
