impf. (inf. govoriti, govorit; prez. sg. 1. govorim, 2. -iš, 3. -i, pl. 1. -imo, -emo, 3. -e, -iju, -u; aor. pl. 1. govorihmo; imperf. sg. 1. govorjahi, 3. -jaše, govoraše, -iše; du. 3. govorjahota; imp. sg. 2. govori, pl. 2. govorete; pridj. akt. sg. m. govoril, f. -a, pl. m. -i; pridj. pas. sg. m. govorjen, n. govorjeno, govoreno, f. govorjena, govorena; ptc. prez. sg. N m. govoreči, govoreč, n. -e, f. -a, G m. -ega, D m. -emu, A f. -u, L m. -em, pl. N m. -i, G m. -eh; pril. prez. govoreč, govoreči; pril. perf. govorjavši) govoriti.
1. imati sposobnost govora; moći se izražavati nekim jezikom ili govorom. H (s. v. ki teško govori), B (s. v. copia 5. … sloboda … sloboda govoriti dana, inspiro … odihavam … pisati ali govoriti z odihavańem, latino, lingua, naris, pentaglottus; govorim). Mitriadeš Ponta i partomski kral ki je znal dvadeseti jezikov govoriti, od Rimlanov be obladan i prognan. Vram kron 16. Človeče … vsahne ti gerlo, več govorit neče. Magd 23. I malahna detčica ni pervo govoriti nego brojiti navučaju se. Šil III. Slikar i mekanikuš Warmholz … iznašal je govoreču mašinu koja tak govori kak človek. Nov horv 404 b.
2.
a. priopćavati što riječima; pripovijedati; kazivati; usp. govarati, kazivati, saopčevati. H (s. v. dug, ki dugo govori, govorim, govorim zresen, govoriti naprot), B (s. v. abazea, ablaqueo … a navlastito se govori od drevja i tersja, acutum, adulo … vse na voļu i hoteńe drugoga govorim i činim, aethites … dragi kamen priruse farbe … dva se nahağaju vu gńezdu orlovom ar govore nekoi da orli prez ńih ne mogu jajca znesti i zato ga zovu orlov kamen i je jednake farbe z orlom i pomaže k porodu, ala 2 … govori se od onek koi prez razloga … ne veči … druge van izezavaju, albus 3. … dobër kakti niger …čërn … za zlo … odkud govorimo ne znam te ili ne znam kojega si końa sin, alias res agit, antejuramentum… prisega ka se pervļe čini neg se kaj z istinum govorjeno veruje, antiquarius … koi stare reči po kńigah sim tam iziskava ke vre odveržene jesu da ž ńimi govori i kaže se da on sam kaj zna, argutator… koi tenko i mudro govori na izkazańe znańa ne istine … tenko i himbeno govoritel, articulate 2. …razložno … z redom … razlučno zgovarjati … razlučno govoriti, balbutio, blatero, bilingvis … stvar ka ima dva jezika … veli se človek koi vezda ono govori a drugo misli, cedrus … spomenka vredna govoriti, caelum 11. … nebo ogńeno … najti samo troja nebesa vezdašńi filožofuši ili mudroznanci govore, celeber, classis 4. … govorimo i od końanikov vu vojske … i gda je vre vojska nareğena na pobijeńe velimo … spraven tabor, comitas, contradico, corycaeus … koi pazi na druge i otajno posluša kaj čine i govore, davus … ja sem priprost človek ali ne razumem kaj govoriš, decanto 2 … pak i pak od jednoga duguvańa govoriti, dictito … gusto i v gustom mestu povedam … govorim … povedavam … diktujem, interfaris … medgovoriti … razbiti … preseči govoreńe gda drugi govori, largiloquus, largus, locutus, loquacito, loquor, magis, maledico, ministro, mitto, monstrum, mulsus, mussito, nefastus, nimius, obstrepo, obstrigillo, obloqvor, oppedo, oraculum … mudre i razumne reči govoriti, parabolo… po prilikah govorim, perhibeo, planiloqvus, porrectus 2. … veselo i slobodno govoriti, praeter, praedico tisk. predico … vnoga vredno nekoga pripovedati … govoriti, profaris, profero, promo, proverbiator … koi rad navadna govoreńa govori, proverbior … navadnem govoreńem govorim, proverbium … navadno govoreńe … občinski izgovor … občinska reč … in proverbio est … navadno se govori, sermo … od občine govoriti … razgovarjati se, syllogismo … razlažem … zročim … zrokom govorim, verbum … facere verba alicui … govoriti z kem … razgovarjati se z kem, voluntas … vsa po voļe govoriti; buham … buhati … bubam … odkud govorimo: nabuhal ali nabubal se ga je kakti jednoga końa, govorim, greda … slog … najti greda na vertu a slog na poļu govori se, izhajam 2 … izhajam … gda se od vode govori … ar velimo iziti … izešle su vode, medveno govoreči, neslano … neslano govoriti, prilika … po prilikah govorim). retorički … retorički govorim), J (s. v. affari, ampulla, breviloquens, caesim … oštre reči govoriti … redom pripovedati, cedrus … vredna vekivečnoga spomenka dugovańa govoriti, dicax … vnogorečliv … klopotlivo … z osmehavańem govoriti navaden … razpustjeno jezičliv … presloboden vu govoreńu … žlabravec, dicturio … rad bi govoriti … želim reči … hoče mi se reči ali povedati, emugio … bučeč kakti vol i mukač govorim, largiloqvus … obilno govorliv ali govoreči i vnogo rečliv, loquor, praerogativa … pravda predpostavleńa … oblast i vrednost pred drugemi kaj govoriti … činiti … odlučiti … pervoča, consermocinor … spominam se … razgovarjam se, sermocinor … spominam se … rad govorim, svaviloquus, verbum), P (s. v. pectorosus 118), X (s. v. voco … vociferor … glasno govorim, loquor … govorim … alloquor … k drugomu govorim … eloquens … verlo lepo govoreči). Demošteneš … je znal dobro i lepo govoriti. Vram kron 13. Tak ona spametno i sveto govoraše i čińaše. Habd ad 274. Elizabeta kralica rodila je sina, i suprot Vladislavu počela govoriti. Vitez raf 118. Vezda [je] takov svet, da … onoga, koj istinu govori, zvekšinum bežiju i odurjavaju. Brez mat 8. Ja moral sem i tak, ja, gospodin, govorit, počuti te stare. Pav pop 36.
b. obraćati se komu riječima, govorom. B (s. v. barbarus … vu početku Barbarus je se imenuval vsaki on koi je teško … okorno i debelo govoril, catechuntes … mesta i zakutki koi govorečega, ali nazveščajučega glas požiraju da se od poslušajučeh lehko reči razmeti ne mogu, obvius). Pobožna duša gustokrat k Bogu i k sebe govoriti mora. Habd zerc 8. Zrinski … je … taki počel tužno gospe govoriti. Popevke 193. Ovo je jeden neoptesan človek, da se je podstupil ova meni govoriti. Brez diog 92.
c. razgovarati. B (s. v. affabilis, affatus, alloquor, communico 2 … govorim i tolnačim se z drugem … med sobum se nakratkom razgovoriti, congredior … pojti komu i ž ńim govoriti, invicem; govorim). Ona [dva mučenika] govorjahota meğ sobum od oneh vseh ka se behu zgodila. Vram post A, 98 a. Iskala je priliku kak bi š ńim na samom mogla govoriti. Habd ad 781. Ti li si, ma duša, ka z menum govoriš, ti li me trucaš, tak li mi sad dvoriš, zakaj me skončavaš ter se z menum boriš. Noč viğ 48. Vsakojačku je priliku [sudca varaškoga sin] iskal kak bi mogel š ńum na samom govoriti. Gašp I, 381. Hotel sem samo z ńim govoriti vu poslu vrta. Tamburl 77.
d. imati što kao predmet razgovora. B (s. v. loquor). Od toga nie … potrebno govoriti. Perg 4. Koi mene odurjavaju, koteri ob mene zlo govore, smert sebi zaiskavaju. JBVP 72. Lavrenciuša samoga … ovde vezda premislemo i od ńega govoremo! Citara 407. Pokehdob mi od koń govorimo, hoču vam anda, dragi moj Mikula, jošče čudoviti jen dogoğaj povedati. Lovr ker 78.
3. nazivati koga (što) čime. B (s. v. barbo … vu slovenskom i horvatskom orsagu govore da je riba som … gerčki pak jezik … triglu imenuje, vulgo … občinsko se govori … fačuk … kopile; kopriva 4 … kopriva riba … zato se govori kajti peče kot kopriva). Šimbolom Nicenski tak se govori i imenuje. Vram kron 25. Vu Rim [Auguštin] je zezvan, kamo dojduči prodekatora (kak govore apoštolskoga dvora) čast je zadobil. Kerč živ 10.
4. držati govor, predavati, propovijedati. J (s. v. concionabundus tisk. coacionabundus … nagovarajuči … govoreči nad pukom … prodekujuči, concionor … spravno i redno od jednoga dugovańa govorim … občinu vučim … nagovarjam … k puku govorim … prodikujem, extemporalis …dobrogovoritel ki pez vsake skoro priprave složno govoriti gotov je, fulminaster …človek ki govori … prodekuje … kak da bi germel … treskal). Kaj hoču reči i govoriti tebe, ļuctvo moje drago? Zagr I, 2.
5. izražavati se pokretima, mimikom; izražavati se sredstvom koje nije govor. Govore vnogokrat gda muče takovi kipi. Habd ad 15. On miga z očmi, tuče z nogum, govori z perstom. Krist žit I, 267.
6. priopćavati što pismeno. B (s. v. cataracta 7 … iz nebes izleańe kak govori S. pismo). Vu pervoj strane toga decretoma budemo govorili od početka vugerske plemenščine. Perg 11. Sedmi naipotlam svetak Device Marie je v nebo vzetje, od koga mi zadosta gore v šestom kotrigu govorihmo. Habd zerc 407. Vu gorńeh četireh … zapovedah je govorjeno od krivice. Mul pos 870. Četrtič dugovań, od kojeh naredbe govore, bister razgled. Domin 33.
7. priopćavati što preko koga drugoga, poručivati. Došel vam je David mesto mene na prodekalnicu … govori on. Šim prod 25. Ńih [se] dotiče ono kaj Duh sveti po s. Paulu govori. Mul šk 8. I ostal je [Jožef] onde … da bi se spunilo kaj je rečeno od Gospona po proroku govorečem. Ev 18.
8. održavati odnose s kim (češće negativno: prekinuti odnos s kim).Jesem na jednu [glavu] jalna i ńoj nehču prositi niti z ńum govoriti. Mul zerc 140. Ali nepriatel moj neče me niti videti, niti z menum govoriti. Verh 272.
9. u im. službi (m.)govoreči onaj koji govori (što, o čemu).B (s. v. admurmuro … tihem mermrańem ali šumom govorečemu radujem se i ńegovo govoreńe tverdim).
10. u svezi ~ na, ~ poleg, ~ za zagovarati (koga), zalagati se (za koga/što).B (s. v. advocatus). I [gospoda]… počińu govoriti na povekšanje opčine. Perg 12. Prijateļa najti v London sad pojdi, za me govori. Henr 181; med govoreče govoriti isto što reč presekuvati s. v. reč. J (s. v. interfaris … prevzeti reči … med govoreče govoriti … reči preseči); s terbuha govoreči trbuhozborac. Dvorjanski norc, s terbuha govoreči škvorc. Krl 17; zlo ~ psovati. B (s. v. maledico).
11. izr. govori kak da bi rožice sadil kaže se za koga tko je slatkorječiv. Govori kak da bi rožice sadil, kak da bi med lizal, er ist von süssen Worten. Krist anh 142. Govori kak da bi rožice sadil; ali: govori kak da bi med lizal. Danica (1840) 104; ~ masne reči isto što prilizavati II. 1. B (s. v. blandidicus … koi … dragoļubno … milo … lepemi i mastnemi rečmi govori … prilizavëc), J (s. v. adblandior … ļubļene … mastne reči govorim … prilizavam se); na sve zube ~ biti glasan; glasno, bučno pričati. Kak se podstupiš ovak na sve zube govoriti? Brez diog 92.
