| grağanin | m (sg. N grağanin, pl. N -i, A -e) stanovnik grada, građanin; usp. gradčan, grağan, grajanin. B (s. v. civis … varaščan … purgar … grağanin s naznakom da je dalm.,municeps, oppidanus s naznakom da je dalm. ), J (s. v. municeps … skup varaščan … grağanin, oppidanus … varaščan … varošec … grağanin … purgar), X (s. v. munus). Iz grada vu grabu je skočil [Bouteron] … ter tak vse grağanine prestrašil, da su se taki Francuzom podali. Prid kron 97. |
