| grańe | n (NA grańe, G -a, I -em) zb. im. od grana1 1; granje; usp. grajne, svržje. Potlam pak naj se nakadi hiža z borovičnem zerńem ali pak z ńegovim vužganem grańem. Lal vrač 122. Denešńa sreda zove se … pepelna sreda, od pepela zežganoga iz grańa prešestno leto na cvetnu nedeļu blagoslovlenoga. Ev 43. Golo je granje. Pav pop 34. |
