| grabar | m (sg. N grabar, pl. A -e) etim. v. graba; onaj koji kopa grabe, jame; usp. jamokopač jamokopar), H (s. v. ), B (s. v. fossator, lacunarius; grabar), J (s. v. fossarius, lacunarius). Jeden grabar z stanovitem gospodarom pogodil se je da mu hoče skopati grabu 3 cepeliše široku a 4 cepeliše gluboku. Šil 120. Grabare s palicum nagańati. Seńe 15. |
