f (sg. N grabica, A -u, pl. N -e) dem. od graba; jamica, grabica. B (s. v. fossula, lacunula, oblaqueo; grabica), J (s. v. fossula), P (s. v. elices 30). Potlam po redu naprave se grabice na dalkom za pedeń mali i nuter nekuliko zern semena šparge dene se. Danica (1835) 38.
