m (sg. NA greh, G -a, L -u, I -om, pl. NI -i, G -ov, D -om, L -eh, -ih).
1. kršenje vjerskih, društvenih, moralnih ili drugih normi. H (s. v. ), B (s. v. absolvo … oslobağam … odvežujem … odrešujem … od vezov grehov našeh odreši nas vsamoguči i miloserdniGospodin Bog, agnus), B (s. v. capax … mladenec zadovolen grešiti… koi more grešiti … popadliv grešeńa … koi vre more preseči kaj je greh, crimen, criminatio … 2. psost i obšanost z kojum drugoga potvarjamo zbog kakvoga greha … krivo potvarjańe, cumulo … kupim … na kup znašam … verh napravļam … pridajem … greh k grehu pridavati, decolor, delictum, nefas, nudo, partim … sačuvati se nekuliko za grehe … nekuliko zbog bedasteh činov ali kajati se z jedne strane za grehe, peccatum, poentitet, popula, praemium, vitium … falinga … greška … greh; greh), J (s. v. absolvo, crimen, culpa, peccatum, vitiosus … zločest … grešļiv … grehom navaden), P (s. v. februa … dnevi očiščavańa i odrešeńa od grehov pri Rimļanih poganinih … i dnevi alduvov za duše mertvih 68), X (s. v. crimen, linquo, pecco, pius, scelus). Sudec bi hotel ludomorca … na muku vreči da bi grieh vun valoval stanovito. Perg 6. Agńec Božji … daj nam grehov proščeńe. Mil vert 93. Bože, ti hočeš da … grehi naši pred očima budu. Matak I, 10. Takov konec je z vekšinom ovoga greha. Krist blag II, 175. V meni greh još navek kakti Grifon kljuje. Krl 27.
2. u svezama ~ Adamov / deteči / ishodni / istočni / narodni / očin / odvečki / odvečni / odvetečni / odvetni / porodni / prvi / rojeni kršć. praroditeljski grijeh, grijeh prvih ljudi; stanje u kojem se rađaju svi ljudi nakon praroditeljskoga grijeha, grijeha prvih ljudi. B (s. v. labes … greh iztočni, originalis … iztočni greh, peccatum … iztočni greh; greh … greh Adamov … narodni greh … iztočni … odvetni … odvetečni greh). Osloboğeno je vse človečansko pokoleńe od pervoga narodnoga greha. Nadaž 46. A greh se neki Adamov deteči i rojeni zove, neki mertevni … a neki grehi se odpuščeni zovo. Vram post B, 60a. Blažena devica Maria prez greha Adamova, detečega i odvečkoga … rojena jest. Vram post B, 85. Je li se Devica Maria v Adamovom, v detečem i odvečnom grehe prijela i rodila od roditelov svoih? Vram post B, 85a. Bog negda … za očin greh ovde na zemli kaštiga. Vram post B, 223. Prijela [se je] ta ista Devica Maria vutrobe svete Ane prez … izhodnoga … greha. Habd zerc 401. Čistoča … bi pervo od Lucifera bila oskruńena z porodnem grehom Adamovem. Šim sl 6. Nazareth … porodni greh od tebe je zapert i paradižuš je odpert. Citara 64. Mi smo se vu pervom grehu narodili. Mul šk 24. [Vu limbuš] idu … [duše] vseh narodov koji prez smertnoga greha, samo z narodnem ili istočnem vumiraju. Gašp IV, 271. Greh je dvoje versti: 1. izhodni iliti istočni i 2. osebni … ali lastoviti. Katek 105. Izbrisańe greha izhodnoga ni jedini opravek svetoga kersta. Krist blag II, 11. Prijela [se je] ta ista Devica Maria vutrobe svete Ane prez … izhodnoga … greha. Habd zerc 401; ~ glavni / smrtni / veliki kršć. težak prijestup. H (s. v. greh smertni), B (s. v. mortalis; greh). Nebesko kraļevstvo … smertnem grehom se zgubiva. Kraj 48. Moram … paziti … da … živem … prez velikoga greha. Petret V. Zli ļudi … vre smertnom grehu vumiraju. Mul šk 23. Dužni jesmo … pod smertni greh prijemati … oltarskoga šakramenta. Katek 76; ~ z rodicum rodoskvrnuće, incest. B (s. v. greh … koi se čini z rodicum); imati ~ biti grešan. Vekši on ima greh ki je mene tebe zdal. Vram post A, 59; nečisti / telovni ~ izvanbračni spolni čin. B (s. v. coines, vitium … telovni greh … bludnost). Žveplenim ogńem za grehe nečiste i nezgovorne požgani behu od Boga. Vram kron 5. Varaši … za grehe nečiste i nezgovorne požgani jesu od Boga. Vitez raf 4; nesramne grehe činiti, vu greheh prebivati / živeti izvanbračno spolno općiti. B (s. v. concubo). On dole je kapal, kajti su i oni proti nature nesramne grehe činili. Habd ad 439. Jaj vama koji sada … vu greheh živete. Matak I, 2. Akoprem vu greheh prebivajuči [plemenitaš] vendar vsaki dan stanovite molitvice … zamolit ni zamudil. Gašp I, 855; razdružeńe greha v. razdružeńe; v / vu ~ / velike grehe opasti (jako)zgriješiti; sagriješiti. B (s. v. concube, persevero … vsaki more v greh opasti). [David] je ravno negda bil v velike grehe opal. Habd zerc 14. Prosimo da nas Bog ne pusti vu greh opasti. Mul šk 210.