| grudje | n (sg. NA grudje, G -a, L -u) zb. im. od gruda; usp. grumeńe. B (s. v. resolvo 2. … razmehkčati zemļu … razvaliti grudje; vlačim), P (s. v. december 74, volgiolus 423). Prez brane nemre se dobro … debelo grudje zmerviti. Rob II, 219. Grudje jedno k drugomu slagati, jame zravnati i debše grude z motikum moraju se razbiti. Danica (1838) 35. fig. Legel sem pod hrasta sencu pristaroga, posteļa je z grudja bila zelenoga. Jurj 61. |
