m (sg. N gverc, G -a, pl. N -i, G -ov) njem. Gewürz.
1. začin, mirodija; usp. gvirc. Naj se prehaja za jeden fertaļ vure … med zubmi jedno malo komina, ali sladkoga januša, ali koric citronskih ili sladkih koric etc … Gverc … želudca objačuje. Lal vod 33. Čuvaj se gvercov, haringov i drugeh rib slaneh. St kol (1866) 121.
2. medovina, medica. Gverc i paper, lavorično lišče, Skunkača kak oblizača išče. Krl 41.
