m (sg. A gvirc, pl. A -e) etim. v. gverc; isto što gverc 1. Da vino jakše i boļe opojļivo postane, jesu vu vino začimbe (gvirce) postavļali. Krist žit I, 322. Taki si je glivajn skuhal, del je nuter razne gvirce. Žmig buna 59.
