n (sg. NA habańe, G -a) gl. im. od habati2(se); briga, čuvanje; izbjegavanje; usp. habanje. B (s. v. cautio … skerb … habańe, vitatio), J (s. v. vitatio). Od habańa previšega priatelstva (naslov).Kempiš 12. Po tom se z tem boļe obuğujte na habańe zla. Danica (1847) 67.
