| haharija | f (sg. N haharia, GL -e, A -u, I -um) etim. v. hahar; mučenje; nasilje; tiranija; usp. haharstvo, henkarija. H (s. v. ), B (s. v. carnificina, carnificium; haharia), J (s. v. carnificina). Tu vražju hahariu nad sinkom svojem videti e morala. Habd ad 939. Da bi hahariu zveršil nevreden otčinskoga imena, Dioškoruš veselo iz gore odhajati začne. Gašp IV, 576. |
